Uvedba izrednih razmer v Srbiji je bila po atentatu na Zorana Đinđića logična izbira, pravijo politični analitiki. Šele ob takšnem režimu smo sproščeno zadihali, zatrjujejo ljudje iz Srbije, ki množično podpirajo izredne ukrepe. "Na kratek rok ima lahko takšna represija pozitiven učinek, a je pričakovati tudi povratni udarec kriminalcev in možne zlorabe takih ukrepov," meni Bojan Dobovšek z visoke policijske varnostne šole. "Moramo upoštevati, da na določeno število, del teh ljudi, ki so bili zajeti v teh akcijah, ni bilo povezanih s kriminalom in se jih nova oblast lahko reši s temi ukrepi," dodaja Dobovšek.
Priprtih je več kot tisoč kriminalcev in njihovih sodelavcev, ki jim je srbska vlada za zdaj ukinila vse z zakonom določene pravice. Asociacija na zapor v Guantanami je neizbežna. Srbske organizacije za zaščito človekovih pravic so nemočne, pravijo v beograjskem Helsinškem monitorju. "Z izrednimi razmerami je prepovedan tudi dostop do zaporov. Tudi odvetnikom, ki bi te ljudi mogoče zagovarjali. To je seveda eden od načinov kršenja človekovih pravic, vendar v tem trenutku mi na vse to sploh ne moremo reagirati. Kasneje se bo pokazalo, kako so se do zapornikov obnašali," pojasnjuje Sonja Biserka iz Helsinškega Monitorja.
Srbsko ministrstvo za pravosodje že ustanavlja izredna sodišča, pojavljajo pa se tudi pozivi k ponovni uvedbi smrtne kazni, ki jo je Srbija, na zahtevo Sveta Evrope, zakonsko ukinila šele z Miloševićevim padcem. "Res so imeli neki ministri zelo podobne izpade, tudi zelo napihnjene izjave o smrtni kazni in izrednih sodiščih, kar je za nas nesprejemljivo. Vendar do tega še ni prišlo, za zdaj je to samo retorika enega dela vlade Srbije," dodaja Biserka.
Analitiki srbsko spremembo oblasti, politično povezavo z kriminalom in današnje neusmiljeno obračunavanje s podzemljem, med katerimi so tudi priče in izvajalci zločinov bivšega režima, primerjajo ne samo s Kolumbijo, temveč tudi z našo sosedo. "Druga primerjava je Italija, kjer je prišlo do sprememb, a se človek ne more znebiti občutka da gre za kozmetično spremembo in to je najbolj nevarno pri celotni zadevi, da se vzpostavi neka nova oblast, ki uspe zakamuflirati vse te povezave," pojasnjuje Milan Brglez s fakultete za družbene vede.
Ena največjih skrivnosti, ozadje atentata nekdanjega srbskega predsednika Ivana Stambolića, je bila javna skrivnost, pravi njegov sin Veljko Stambolić. Za družino je odkritje njegovih posmrtnih ostankov samo še olajšanje. "To, kar so odkrili, zame ni nič novega. Razen mesta, kjer je končal – mučenik. Od prvega dneva sem vedel, da so v ozadju cele zgodbe Slobodan Milošević in Mira Marković ter tudi Rade Marković, ki je poslušal ukaz dvojice in ukazal enoti naj to konča. Novo je le mesto, kjer je končal, mi pa smo že od prvega dneva vedeli, kdo stoji v ozadju in kdo je lahko to naredil," pravi Stambolić.
Srbija je bila in bo država nasprotij. Še nedavno je bil Zoran Đinđić zaradi svojih neomajnih odločitev o sodelovanju s haaškim sodiščem in proevropsko politiko precej nepriljubljen v Srbiji, danes ga častijo in mu pravijo srbski Kennedy. Rdeče baretke, nekoč elitna enota sestavljena iz samih herojev srbskega patriotizma, danes pa zločinci najhujše vrste, enota sramotno razpuščena. Nekoč srbska boginja, ki so ji vzneseno rekli Ceca Nacionale, je danes jetnica prve vrste, obtožena ne samo sodelovanja pri atentatu na premiera, temveč priprta tudi zaradi odkritja bunkerja z orožarno v hiši, v kateri je, po smrti moža Arkana, živela z dvema majhnima otrokoma.
