V spomin padlim junakom

Z osrednjo svečanostjo so pri spomeniku na gmajni pri Bazovici na tržaškem Krasu danes popoldne počastili 78. obletnico ustrelitve bazoviških junakov, pripadnikov rodoljubne in protifašistične organizacije Tigr, ki jih je dalo 6. septembra 1930 ustreliti italijansko fašistično sodišče. Dogodka se je udeležila tudi delegacija iz Slovenije z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom na čelu.

Minister Rupel je v pozdravnem nagovoru dejal, da je bila ustrelitev bazoviških junakov alarm za vse domoljube in demokrate na Primorskem, za organizacijo Tigr, za narodnoosvobodilno gibanje in za tisto generacijo, ki je postavila slovensko državo.

Ob tem pa je minister Rupel, nanašajoč se na sedanjost in preteklost, poudaril, da so nekdanji sovražniki postali prijatelji in člani iste Evropske unije, Primorska pa se danes povezuje s preseganjem meja. Ob tem je opozoril na vprašanja, kot so manjšine in energetika, ki so skupna. Na koncu je izpostavil pomen odgovornosti, ki narekuje opustitev tragične preteklosti in spoštljiv poklon spominu na bazoviške junake.

Odsotnost zgodovinskega spomina v Italiji

Osrednja govornika sta bila letos tržaški duhovnik in kulturni delavec Dušan Jakomin ter videmska zgodovinarka Alessandra Kersevan.

Kersevanova je ocenila, da je bil upor primorskih Slovencev za samopreživetje predhodnik boja evropskih narodov proti fašizmu, ter opozorila na odsotnost zgodovinskega spomina v Italiji glede vojnih zločinov italijanske vojske med drugo svetovno vojno, ki je prisotna celo pri najvišjih državnih predstavnikih, kot je predsednik republike Giorgio Napolitano. Posvarila je pred nevarnostjo zgodovinskega revizionizma, ki prispeva k rasističnem pobarbarjenju italijanske kolektivne zavesti.

Jakomin je spomnil na 25-letno fašistično preganjanje primorskih Slovencev med prvo in drugo svetovno vojno ter izpostavil narodnoobrambno vlogo primorske duhovščine v tistem obdobju. Opozoril je tudi na protifašistični odpor in partizanski boj med vojno, obenem pa še na ideološko razcepljenost slovenske manjšine po drugi svetovni vojni, ki pa prihaja zadnje čase vse manj do izraza.

Jakomin je spregovoril tudi o obnovi slovenskega organiziranega življenja v Italiji, v zadnjih časih pa predvsem na sprejetje zaščitne zakonodaje na državni in deželni ravni ter na enakopravno sprejemanje slovenske kulture v Trstu. Ustavil se je še ob pomenu enotnosti slovenske manjšine, s čimer se sicer strinja, a ne za vsako ceno, saj je sprejemanje družbene raznolikosti stvar demokracije, pluralizma, zrelosti naroda. Preračunana ali vsiljena enotnost ne bi prinesla napredka, ampak le nove razpoke.

Izbruhnil tudi požar

Med svečanostjo je nedaleč od prostora, kjer je potekala, izbruhnil požar, ki pa so ga pristojni nemudoma začeli omejevati in gasiti. Po prvih preiskavah italijanska policija ni mogla potrditi, ali je šlo za naključje ali za podtaknjen ogenj. Današnja svečanost je kronala niz pobud, ki jih je ob 78. obletnici poboja priredil Odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pod imenom Bazovica 2008. Slednje so potekale tudi v znamenju 100. obletnice rojstva enega od ustreljenih, Ferda Bidovca. Ostali trije ustreljeni so bili Zvonimir Miloš, Franjo Marušič in Alojz Valenčič.

V ta namen so v četrtek v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici odprli razstavo o Bidovcu ter priredili okroglo mizo, na kateri so spregovorili tudi nekateri njegovi sorodniki. V petek je potekala svečanost pri prvem spomeniku bazoviškim junakom v Prešernovem gaju v Kranju, v soboto pa so se spominu na ustreljene oddolžili s polaganjem vencev na tržaškem pokopališču in večerno mašo zadušnico v župnijski cerkvi v Bazovici.