Amnesty International meni, da so si ZDA zaradi Guantanama povsem zapravile mednarodne simpatije po terorističnih napadih 11. septembra 2001, zaprtje mladoletnih pa je označila za odvratno dejanje in norčevanje iz temeljnih načel zaščite otrok po mednarodnem pravu.
Organizacije za zaščito človekovih pravic se že več kot leto dni pritožujejo, ker Američani ujetnikom iz Afganistana ne dovolijo obiskov in dostopa do odvetnika, poleg tega proti njim nočejo vložiti obtožnice. Potem ko je ameriška vojska zaradi razkritja avstralske televizijske postaje priznala, da je med zaprtimi tudi skoraj polovica mlajših od 18 let, trije med njimi pa naj bi bili stari 16 let ali manj, pa so dodatno ogorčene.
Tiskovni predstavnik posebne skupine ameriške vojske, ki je pristojna za zapor, podpolkovnik Barry Johnson, je v sredo priznal, da je zaprtih tudi nekaj najstnikov, vendar zagotovil, da so ločeni od odraslih zapornikov in imajo tudi nekatere "privilegije", kot je pouk matematike in dobra hrana. Johnson je dejal, da so jih ujeli v Afganistanu kot sovražne bojevnike in jih bodo imeli še naprej zaprte, dokler se ne prepričajo, da od njih ne bodo dobili novih informacij o terorističnih organizacijah.
Organizacijo Human Rights Watch s sedežem v New Yorku in druge je dodatno ogorčilo dejstvo, da te otroke na Guantanamu tudi zaslišujejo. Po njihovem mnenju je to dodaten dokaz, kako nizko je padla administracija ameriškega predsednika Georgea Busha glede spoštovanja človekovih pravic. Američani štejejo ujetnike v Guantanamu za sovražne bojevnike in jim ne priznavajo statusa vojnih ujetnikov, ker bi jih potem morali po koncu vojne izpustiti ali pa jih česa obtožiti. Na Kubi so jih zaprli zato, da bi se izmaknili pristojnosti ameriških sodišč. Ameriške oblasti zagotavljajo, da z zaporniki sicer ravnajo v skladu z Ženevsko konvencijo. Kmalu potem, ko so ujetnike, domnevne pripadnike Al Kaide, zaprli v oporišču na Guantanamu, pa so ameriške oblasti menile, da za teroriste ne velja Ženevska konvencija.
OZN za spoštovanje človekovih pravic
Komisija Združenih narodov za človekove pravice je v Ženevi soglasno sprejela resolucijo, s katero države poziva k varovanju človekovih pravic v boju proti terorizmu. Resolucija, ki jo je predlagala Mehika, omogoča 53-članski komisiji preučitev metod, ki jih posamezne države uporabljajo v boju proti terorizmu, medtem ko pristojnosti, da bi dosegla spremembe, ne bo imela.
Nekatere skupine za varstvo človekovih pravic menijo, da bi ukrepi posameznih držav v boju proti terorizmu lahko privedli do kršitve mednarodnih zakonov in pogodb s področja človekovih pravic. Njihova zaskrbljenost se nanaša predvsem na to, da so nekatere zahodne države poostrile imigracijske zakone, zlasti za prebivalce iz islamskih držav. Resolucija tudi poziva visokega komisarja OZN za človekove pravice Sergia Vieiro de Mella, naj preuči vprašanje človekovih pravic v boju proti terorizmu in naj o tem poroča na naslednjem srečanju komisije, ki bo prihodnje leto.
