Zapor na Kubi raste
ZDA so v pomorsko oporišče Guantanamo na Kubi spet začele z letali dovažati ujetnike iz Afganistana. Lete so prekinili pred dvema tednoma, ko so zapolnili kapacitete taborišča: v njem je več kot 150 talibanov in pripadnikov Al Kaide.
Ameriška vojska je v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi končala izgradnjo 320 novih začasnih celic za domnevne teroriste in je tako pripravljena na sprejetje novih zapornikov iz Afganistana. Po besedah anonimnega predstavnika Pentagona je letalo z novimi zaporniki že v sredo zvečer zapustilo letališče v Kandaharju na jugovzhodu Afganistana, v Guantanamo pa naj bi prispelo danes. V zaporu v Guantanamu je trenutno 158 zapornikov, minuli teden pa je v oporišče prispelo tudi več novih vojakov in mornarjev.
Prvi zaporniki so v Guantanamo prispeli 11. januarja, po besedah ameriških preiskovalcev pa naj bi šlo za najnevarnejše borce, vodje teroristične organizacije Al Kaida in pripadnike talibanskega režima. ZDA sicer niso želele razkriti, iz katerih držav prihajajo zaporniki, povedali so le, da gre za 25 držav.
Avstralija, Velika Britanija, Francija, Kuvajt, Savdska Arabija, Švedska in Jemen so potrdili, da so med ujetniki tudi njihovi državljani. Slike iz zapora v Guantanamu so pred nedavnim vzbudile veliko očitkov v mednarodni javnosti, da z zaporniki ravnajo neprimerno. ZDA so zapornikom sicer zavrnile status vojnih ujetnikov, uslužbenci oporišča pa trdijo, da z njimi kljub temu ravnajo človeško.
Vojska je minuli teden ameriški kongres zaprosila za denar za izgradnjo zapora, v katerem bi lahko zadržali kar 2000 ljudi. Opazovalci pa menijo, da bi Guantanamo lahko postal zapor za celo vrsto domnevnih teroristov, tudi tistih, ki nimajo nobene zveze z Afganistanom, talibani ali Osamo bin Ladnom.
Bush: Za talibane bo veljala ženevska konvencija
Ameriški predsednik Bush je sprejel odločitev, da bo za ujete talibanske borce veljala ženevska konvencija, ki se nanaša na zaščito vojnih ujetnikov, vendar pa se nanjo ne bodo mogli sklicevati zajeti pripadniki teroristične organizacije Al Kaida. Po navedbah dveh predstavnikov ameriške administracije, ki sta želela ostati neimenovana, naj bi Bela hiša odločitev o upoštevanju ženevske konvencije sprejela z namenom, da bi se nanjo lahko sklicevali tudi ameriški vojaki, če bi jih ujeli.
Napad na konvoj z voditelji Al Kaide?
Američani so od domačinov pred tednom dni dobili informacijo, da se blizu gorovja Tora Bora skriva manjša skupina visokih poveljnikov Al Kaide. Na nedostopno območje so poslali izvidniško letalo Predator, ki je skupino domnevnih teroristov po dveh dneh iskanja predvčerajšnjim le izsledilo. Iz posnetkov je bilo razvidno, da so se osumljenci skrivali v votlini. Pet neznanih poveljnikov je močno stražila skupina dobro oboroženih mož, kar je značilno za varovanje visokih poveljnikov Al Kaide.
Po prespani noči so zgodaj zjutraj nadaljevali pot v majhni koloni vozil. Ker dvomov o tem, da gre za pripadnike Al Kaide ni bilo več so ameriški poveljniki izdali ukaz za napad. Ker v bližini ni bilo nobenega letala, je zaradi strahu, da bodo oboroženi borci izginili, napad izvedlo kar izvidniško letalo Predator.
Na posnetkih je bilo moč videti štiri močno zastražene moške, med njimi je eden spominjal na Osamo bin Ladna, najbolj iskanega človeka na svetu. Kljub slabemu vremenu so helikopterji ameriških specialnih enot odleteli na kraj napada, da bi identificirali ubite in ulovili morebitne ranjene teroriste.
Snežni plazovi terjali več življenj
V snežnih plazovih v Afganistanu je umrlo najmanj pet ljudi, približno 500 ljudi pa so reševalci uspeli rešiti. Samo v predoru Salang, ki ga je v sredo zasul snežni plaz, so po zadnjih podatkih umrli trije ljudje, med njimi tudi dva otroka. Reševalcem je medtem uspelo prodreti skozi severni vhod predora tako daleč, da so rešili približno 400 ljudi, ki so obtičali v vozilih, je danes v New Yorku sporočil tiskovni predstavnik ZN Fred Eckhardt. V Afganistanu sicer sneži od konca minulega tedna.
Po podatkih tiskovne predstavnice urada ZN za koordinacijo humanitarne pomoči Ariane Yaftali za zdaj ni znano, koliko ljudi ob južnem vhodu v predor Salang še čaka na pomoč. Po besedah potnikov, ki so se rešili, naj bi pri obeh vhodih v predor, ki sicer povezuje sever in jug Afganistana, obtičalo kakih 250 vozil. Skozi predor dnevno pelje na stotine vozil, je še dejala Yaftalijeva. Dobre tri kilometre dolg predor Salang sicer leži na 3363 metrih nadmorske višine in je tako najvišje ležeči predor na svetu.
