Po skoraj večini preštetih glasovnic, oddanih na predsedniških volitvah v Franciji sta se v drugi krog uvrstila konzervativec Nicolas Sarkozy in socialistka Segolene Royal.
Po 80,75 odstotkih preštetih glasovnic, je Sarkozy prejel 30,7 odstotkov glasov, medtem ko mu Royalova sledi s 25,17 odstotki glasov. Sarkozy in Royalova se bosta za predsedniško mesto borila v drugem krogu volitev, ki bo 6. maja. Napredovanja v drugi krog volitev se veselita obe strani, ki sta tudi prepričani v zmago svojih kandidatov. Olajšani so predvsem socialisti, ki so na volitvah leta 2002 doživeli hud poraz, ko se njihov kandidat ni uspel uvrstiti v drugi krog. Vendar pa prve raziskave javnega mnenja kažejo zmago v prid Sarkozyja, ki bi dobil 54 odstotkov vseh glasov volivcev.
Podpora kandidatu sredine Francoisu Bayrouju je tik pred volilno nedeljo začela pešati, po delnih rezultatih pa jih je dobil 18,40 odstotkov glasov. Jean-Marie Le Pena pa je volilo 11,05 odstotkov volivcev.
Rekorden obisk volišč
Na francoska volišča so volivci kar drli. Prve ocene kažejo, da je na volišča prišlo 85 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar je najvišja udeležba v zadnjih 40 letih. Samo do 17. ure je volilna udeležba s 74 odstotki že presegla končno volilno udeležbo na predsedniških volitvah leta 2002, ko se je na volišča odpravilo 73 odstotkov volilnih upravičencev.
Na številnih voliščih je bilo opaziti gnečo, ponekod pa so volivci na oddajo svojega glasu čakali celo po uro in pol.
Kot problematična so se izkazala predvsem volišča, kjer namesto s pomočjo volilnih lističev predsednika prvič izbirajo s pomočjo posebnih volilnih avtomatov. To novost, ki jo je lahko danes izkoristilo 1,5 milijona volilnih upravičencev v 82 občinah, grajajo predvsem zaradi dolgih vrst pred volilnimi napravami.
Kje so volili kandidati?
Sarkozy se je na volišče v svojem volilnem okraju Neuilly-sur-Seine skupaj s soprogo in dvema hčerkama podal okoli 11. ure. "Mirno čakam. Zdaj je pomembno, da Francozi množično volijo, da bo to velik trenutek za francosko demokracijo," je povedal novinarjem, ki so ga povprašali po njegovih občutkih na ta odločilen dan.
Njegova glavna tekmica, socialistka Segolene Royal, je svoj glas oddala v mestu Melle na zahodu države. Odhajajoči predsednik Chirac je z ženo Bernadette volil v malem mestu Sarran v osrednji Franciji, kjer ima rezidenco njegova družina. Kandidat skrajne desnice Jean-Marie Le Pen je svoj glas oddal v zahodnem pariškem predmestju. Na volišču v vasi Pierrefiche du Larzac pa so privrženci pozdravili protiglobalista Joseja Bovea, ki je eden predsedniških kandidatov z manjšimi možnostmi za uspeh.
Boj do zadnjega
Tekmeci so skoraj do zadnje ure predvolilne kampanje, v kateri ni izrazito prevladovala nobena tema, z zborovanji in pogovori za najrazličnejše medije skušali zbrati čim več glasov. Minuli teden pa je poleg tradicionalnega boja med levico in desnico zaznamovalo tudi osebno obračunavanje.
Sicer pa se kandidati strinjajo, da država slabo deluje in da se je ujela v spiralo visokega javnega dolga, brezposelnosti in nezadovoljstva v predmestjih, kjer živijo priseljenci. Prav zaradi strahu Francozov pred ponovitvijo rasnih in socialnih nemirov iz leta 2005 bi lahko Le Pen znova presenetil, menijo analitiki. Na prejšnjih predsedniških volitvah je poskrbel za pravi šok, ko se je uvrstil v drugi krog.
Volitve, ne nemiri!
To je bilo sporočilo prebivalcev revnih pariških predmestij, kjer so leta 2005 izbruhnili nemiri, ki so se nato razširili po vsej državi. Današnjih volitev so se udeležili v velikem številu, mnogi prvič. "Edini način je voliti, izbirati, povedati, da smo tu, da obstajamo, da volimo, da imamo tudi mi pravico izbirati,“ je dejal priseljenec Mohamed Saidi.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.