V atentatu ubit general

Iz Libanona znova poročajo o atentatu. V eksploziji avtomobila bombe na obrobju vzhodnega Bejruta je bil ubit general Francois El Hadž. Poleg njega so v napadu nedaleč od predsedniške palače umrli še štirje vojaki, sedem je ranjenih.

Eksplozija je bila tako silovita, da je poškodovala številne okoliške stavbe. Poleg generalovega je zagorelo še več avtomobilov.

Napad se je zgodil v času, ko se v Libanonu poglablja politična kriza, ki jo odraža nesposobnost parlamentarnih strank, da bi bi izvolile naslednika Emila Lahouda, ki se mu je 23. novembra iztekel mandat predsednika države. Parlament je od takrat že osemkrat preložil volitve, saj stranke niso uspele doseči soglasja o kandidatu. Prejšnji teden pa so vendarle našli kandidata, ki ustreza vsem. Predsedniški stolček naj bi zasedel poveljnik libanonskih oboroženih sil Michel Suleiman. Kot njegovega naslednika na vojaškem položaju so omenjali prav El Hadža, ki je bil med lanskim poletjem tudi vodja 15-tedenske operacije proti gibanju Hezbolah.

V krščanskem delu Bejruta je že 19. oktobra, nekaj ur pred zasedanjem parlamenta, ki je imel na dnevnem redu volitve predsednika države, eksplodiral avtomobil bomba. Ubitih je bilo šest ljudi, 70 pa ranjenih. V zadnjih letih je bilo v Libanonu ubitih več protisirijskih voditeljev. Najbolj je odmeval atentat na nekdanjega premierja Rafika al Haririja februarja 2005. Sprožil je množične proteste, zaradi katerih je morala sirska vojska zapustiti Libanon.

Obsodili napad

Napad so obsodili ZDA, Nemčija, Francija in Evropska komisija. Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je izpostavil, da bo unija še naprej neomajno podpirala neodvisnost, demokracijo in suverenost Libanona. Evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner, ki je napad označila za podlo dejanje, pa je med drugim dejala, da dogodek na noben način ne bi smel blokirati procesa izvolitve libanonskega predsednika.

Podobno je dejal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Gordon Johndroe, ki je menil, da se je napad zgodil v ključnem času, ko skuša Libanon ohraniti demokratično izvoljeno vlado in izvoliti novega predsednika države.

Obsodbam se je pridružila tudi Arabska liga in napad označila za teroristično dejanje. Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je ob tem poudaril nujnost zaščititi libanonsko narodno enotnost.

Odgovornosti za napad, katerega tarča je bil maronitski kristjan El Hadž, ni prevzel še nihče. Pojavila pa so se že obtožbe protisirskih politikov, da naj bi za napadom, ki se je zgodil, ko se je libanonski general peljal skozi krščansko predmestje prestolnice, stal Damask. Damask se je na dogodek že odzval in zanj obtožil Izrael zaradi protiizraelske doktrine libanonske vojske.

Vodja protisirske parlamentarne večine Saad Hariri pa je menil, da se je napad zgodil v ključnem trenutku, ko sovražniki Libanona skušajo izkoristiti dejstvo, da je država še vedno brez predsednika.