Najmanj dve bombi, narejeni iz sodov, sta danes zadeli največjo bolnišnico v vzhodnem delu sirskega mesta Alep, ki je pod nadzorom upornikov, so sporočili iz Sirskega ameriškega zdravniškega združenja.
Gre za eno od bolnišnic, ki sta bili tarči napadov že v sredo in ki sta sedaj obe zaprti. Po podatkih omenjene organizacije v vzhodnem delu Alepu deluje samo še šest bolnišnic.
Vodja zdravstvenih služb v vzhodnem Alepu Abu Džafar Kahel je povedal, da je bila v bombardiranju največja bolnišnica, ki jo imenujejo M10, zelo poškodovana in da so jo danes zaprli, potem ko jo je zadelo več bomb. Paciente so odpeljali v druge bolnišnice, je še povedal in dodal, da v napadih ni bil ranjen noben pacient niti člani osebja.
Sirski observatorij za človekove pravice je poročal o eni smrtni žrtvi.
Francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je današnji napad ostro obsodil. Kot je poudaril, je v poplavi nasilja, katerega tarča je v zadnjih dneh Alep, sistematično napadanje zdravstvene infrastrukture in osebja še posebej neopravičljivo. To po njegovi oceni dokazuje nujno potrebo po končanju sovražnosti v mestu in dostopu civilistov do humanitarne pomoči.
Pri bombah, narejenih iz sodov, gre za sod, ki ga napolnijo z gorivom, žeblji in vijaki ter drugimi delci, ki nato delujejo kot šrapneli.
Skupine za človekove pravice obtožujejo sirski režim in njegovo zaveznico Rusijo, da namerno obstreljujejo bolnišnice in druge zdravstvene ustanove v okviru strategije pred kopensko ofenzivo.
Pogovori med Rusijo in ZDA komaj še živi
Dva dni po tem, ko so zagrozile Rusiji z ustavitvijo pogovorov o krizi v Siriji, so ZDA v petek potrdile, da pogovori še niso mrtvi, a se še komaj ohranjajo pri življenju.
Ameriški državni sekretar John Kerry je v petek tretji dan zapored po telefonu poklical ruskega kolega Sergeja Lavrova, a Rusija še vedno ni pripravljena ustaviti napadov sirskega režima na Alep in svojih letalskih napadov v podporo režimu, je sporočil tiskovni predstavnik State Departmenta Mark Toner.
Ob tem je poudaril, da so letalski napadi na vzhod Alepa, ki je v rokah upornikov, in v katerih sodelujejo tudi ruska letala, jasna kršitev mednarodnih in humanitarnih standardov ter mednarodnega prava.
Dodal je, da bodo ZDA v določeni točki morale znova pregledati, ali je "jalovo verjeti v diplomatski proces". "Ne morem reči, da smo že na tej točki. Smo pa že zelo blizu," je dodal.
Stalne članice Varnostnega sveta ZN, med katerimi je tudi Rusija, so medtem v petek prvič razpravljale o francoskem osnutku resolucije o prekinitvi ognja v Alepu in dostavi humanitarne pomoči.
Lavrov je v petek v pogovoru za britanski BBC Washington obtožil, da morda želi zaščititi džihadistične upornike skupine Fronta Fateh al Šam pred napadi, da bi jih kasneje uporabil proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. Toner je te obtožbe zanikal kot absurdne in pojasnil, da jih niso napadali, ker so se prepletli z drugimi uporniškimi skupinami in civilisti. Dodal je, da okrepljeno rusko vojaško delovanja v Siriji potiska zmerne upornike v roke skrajnežev.
Turški parlament podaljšal mandat svoji vojski v Siriji in Iraku
Turški parlament pa je danes še za leto dni podaljšal mandat turški vojski za vojaške operacije preko meja v Siriji in Iraku.
Parlament je vojaške operacije v Iraku in Siriji sprva odobril oktobra 2014, nato pa znova septembra lani. Tokrat so vojski mandat podaljšali do 30. oktobra 2017.
Turška vojska lahko izvaja operacije v omenjenih južnih sosedah proti skrajni skupini Islamska država in drugim skupinam, ki jih ima Ankara za teroristične.
V okviru mandata je Turčija 24. avgusta začela v Siriji operacijo v podporo sirskim upornikom, ki se borijo z džihadisti IS in kurdskimi milicami.
Ankara naj bi imela svoje vojake tudi v taborišču Bašika blizu mesta Mosul na severu Iraka, kjer naj bi urili iraške vojake za načrtovano ofenzivo na mesto.
Podaljšanje mandata je na prvi dan jesenskega zasedanja turški parlament podprl z veliko večino. Proti je glasovala samo prokurdska Ljudska demokratska stranka.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.