UNHCR: S svojih domov je po svetu pregnanih povprečno 24 ljudi na minuto

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev v Ženevi predstavil poročilo o beguncih v letu 2015. Kot ugotavlja, po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Število beguncev, notranje razseljenih in prosilcev za azil se je lani povzpelo na 65,3 milijona ljudi.

V primerjavi z letom 2014 gre za "drastično povečanje", opozarja komisariat. Leta 2014 so namreč po svetu zabeležili 59,9 milijona beguncev, notranje razseljenih in prosilcev za azil. "Medtem ko je bilo v letu 2005 z domov pregnanih povprečno šest ljudi na minuto, jih je sedaj 24 na minuto, statistično gledano sta to dva človeka na vdih," ugotavlja UNHCR.

Hkrati poudarja, da se je lani zelo povečalo število notranje razseljenih in prosilcev za azil. Prvih je tako bilo 40,8 milijona, drugih 3,2 milijona. Beguncev je bilo 21,3 milijona, kar je največje število od začetka 90. let minulega stoletja. Skupno število beguncev, notranje razseljenih in prosilcev za azil v lanskem letu ustreza številu prebivalcev Velike Britanije ali Italije.

Leta 2015 je veliko beguncev prišlo iz treh držav: iz Sirije 4,9 milijona, iz Afganistana 2,7 milijona in iz Somalije 1,1 milijona. Prav vojna v Siriji je še vedno glavni vzrok za beg in preganjanje ljudi. Kolumbija je država z največjim število notranje razseljenih oseb, in sicer 6,9 milijona, sledita Sirija in Irak s 6,6 oziroma 4,4 milijona. Največ na novo razseljenih ljudi (2,5 milijona) je v Jemnu.

Največ beguncev iz tujine je sprejela Turčija, večino prosilcev za azil so zabeležili v Nemčiji

Iz poročila UNHCR je še razvidno, da je 90 odstotkov beguncev po svetu izven Evrope - večina jih je v bližini kriznih žarišč. Večina beguncev prihaja z Bližnjega vzhoda ter iz severne in Podsaharske Afrike.

Glede na absolutne številke je največ beguncev iz tujine doslej sprejela Turčija (2,5 milijona). Glede na število prebivalcev pa je na prvem mestu Libanon. Na tisoč Libanoncev je država sprejela 183 beguncev, je še razvidno iz poročila.

Večino prosilcev za azil so v lanskem letu zabeležili v Nemčiji, in sicer 441.900. V primerjavi z letom prej gre za 46-odstotno povečanje. "Vedno več ljudi je prisiljenih zaradi vojne in preganjanja zapustiti svojo domovino in to je zelo zaskrbljujoče. Hkrati naraščajo tudi dejavniki, ki predstavljajo nevarnost za same begunce," je poudaril visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi.

"Na morju umre grozljivo veliko ljudi, poti po kopnem so zaradi zaprtih mej blokirane in v številnih državah je politično ozračje nastrojeno proti azilu," je še dejal. Države sveta je pozval, naj sodelujejo, ne samo pri pomoči beguncem, ampak tudi v skupnem interesu človečnosti. "Nujno potrebujemo duha enotnosti," je dejal.

V Sloveniji 330 prosilcev za mednarodno zaščito

Ob predstavitvi poročila so dogodek za medije pripravili tudi v Ljubljani. Kot je poudaril vršilec dolžnosti vodje pisarne UNHCR v Sloveniji William Ejalu, so številke iz poročila resnično alarmantne. Mednarodno skupnost je pozval k povezovanju, saj po njegovih besedah tako globalnega problema ni mogoče rešiti drugače. "Za ustavitev toka beguncev je treba ustaviti vojne," je poudaril. Dejal je tudi, da se zaveda, da mnogi prebivalci Slovenije po zaprtju balkanske begunske poti problematiki množičnih migracij ne pripisujejo več tako velikega pomena, a bi jih danes objavljene številke po njegovih besedah morale prepričati v nasprotno.

Slovenijo je lani prešlo več migracijskih valov. Kot so zapisali na notranjem ministrstvu, je Slovenija v letu 2014 sprejela 385 prošenj za mednarodno zaščito, leta 2015 277 prošenj, v prvi polovici leta 2016 pa 576 prošenj za mednarodno zaščito. V Sloveniji ima trenutno status prosilca 330 oseb.

V primerjavi s tistimi državami EU, ki so ciljne države, so številke še vedno relativno nizke, kljub temu pa po navedbah MNZ kličejo k večji občutljivosti za ranljivost in pomoč osebam, ki prosijo za zaščito, še zlasti pri otrocih, ki so bodisi skupaj s starši zapustili svoj dom bodisi so se sami podali na dolgo pot in naposled našli zaščito v Sloveniji. V naši družbi je zato potreben premislek o strpnosti in sprejemanju ter prizadevanje za njihovo aktivno vlogo med nami in z nami v prihodnosti, so dodali.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je spomnila, da mora država izvajati strategijo integracije oseb z mednarodno zaščito. Zapisala je, da nas je prihod beguncev postavil pred mnoge izzive: "Upam in želim verjeti, da smo prebivalci Slovenije zreli za sprejemanje človeških stisk odprto in da znamo celiti rane." Poudarila je, da mora država skladno z mednarodnimi standardi in humanitarnim pravom poskrbeti za vse iskalce mednarodne zaščite in tiste, ki jim je bila ta že priznana, zlasti za mladoletnike brez spremstva. Oblikovati mora politike, ki prispevajo k umirjanju razmer v svetu ter spodbujanju humanitarnosti in spoštovanja človekovih pravic, ne pa k povečanju konfliktov in kršenju pravic.

V nevladnih organizacijah opozarjajo na pomanjkanje solidarnosti

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, ob današnjem dnevu predstavnike države pozivajo, naj poskrbijo, da bo Slovenija prevzela svoj pravičen delež odgovornosti za nudenje zaščite beguncem. Pozivajo jih tudi, naj Slovenija sprejme in ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči možnost dostojnega življenja.

Slovenija je doslej obljubila, da bo sprejela 20 beguncev, kar je po mnenju nevladnih organizacij premalo. Poleg tega pa zelo počasi potekajo tudi obljubljene premestitve 567 prosilk in prosilcev za azil iz Grčije in Italije. Ljudje med tem trpijo, ujeti so v negotovosti in slabih razmerah, otroci izgubljajo leta otroštva in mesece, morda celo leta šolanja, so opozorili.

Po podatkih iz poročila UNHCR kar 86 odstotkov begunk in beguncev gostijo države v razvoju. Bogatejše države, med katerimi je tudi Slovenija, pa zaostrujejo svojo zakonodajo, omejujejo dostop do azilnega postopka in že dolga leta ne pomagajo dovolj, niti finančno niti s preseljevanjem dela beguncev v svoje države, so še sporočili iz nevladnih organizacij.

Takšno pomanjkanje solidarnosti ima tragične posledice za življenja beguncev. Pogosto životarijo v begunskih taboriščih ali so potisnjeni v kremplje izkoriščevalskih tihotapcev in se podajo na nevarne poti, kjer tvegajo tudi življenja. S tem bogatejše države pošiljajo jasno sporočilo o odvečnosti beguncev kot človeških bitij, s tem pa tudi odvečnosti vseh ljudi, so zapisali v skupni izjavi za javnost. "Gre za očete, matere, dedke, hčerke …, ki so nekoč živeli svoja življenja. In ta so se zaradi vojn in preganjanja popolnoma porušila. Ljudi, ki so se rodili nekje, kjer je zdaj njihovo življenje ogroženo. Ki torej niso imeli sreče, kot jo ima večina od nas. Zdaj potrebujejo zaščito. Kaj če bi se svet enako obnašal, če bi morali bežati mi?"

Mednarodna skupnost držav, vključno s Slovenijo, se lahko in se mora bolj izkazati pri zaščiti begunk in beguncev. Skrb zanje mora biti skrb vsega sveta in k njej morata pravično prispevati tudi EU in Slovenija, so poudarili v Amnesty International Slovenije, Človekoljubnem in dobrodelnem društvu Up, Društvu Humanitas, Društvu za nenasilno komunikacijo, Mirovnem inštitutu, Zavodu Abraham, Zavodu Global, Zavodu Povod, Zavodu Krog in Združenju Sezam.