Afroameričanka Rosa Parks je znana po tem, da je leta 1955 odklonila, da odstopi avtobusni sedež belcu in bila za to sodno preganjana.
Njeno dejanje je sprožilo revolucijo v boju za pravice temnopoltih v ZDA.
Kot je povedal njen odvetnik Shirley Kaigler, je Parksova umrla med spanjem v ponedeljek zvečer. “Zaspala je in se ni več prebudila,” je dejal. Vzrok njene smrti še ni potrjen, je pa znano, da je Parksova že nekaj časa bolehala za demenco.
Upor na avtobusu
V časih, ko je na jugu ZDA veljala rasna segregacija, se je takrat 42-letna šivilja Rosa Parks v mestu Montgomery v zvezni državi Alabama 1. decembra 1955 po službi peljala z mestnim avtobusom domov. Neki belec je od nje zahteval, naj mu odstopi sedež, a je to zavrnila, čeprav je veljal zakon, po katerem so morali temnopolti obvezno odstopiti belcem sedež v avtobusu.
Ker sedeža ni hotela odstopiti, so jo aretirali in ji naložili globo, zatem pa je takrat še malo znani temnopolti baptistični pridigar Martin Luther King v Montgomeryju organiziral bojkot javnega prevoza, ki je trajal natanko 381 dni.
Vrhunec je boj za pravice temnopoltih v ZDA dosegel leta 1964, ko je bil sprejet zakon o človekovih pravicah, ki je prepovedal rasno diskriminacijo.
