Bolgarija je v koalicijske sile pod vodstvom ZDA v Irak v letu 2003 napotila 500 vojakov, njihovo število pa je nato postopoma zmanjševala. V Iraku je trenutno še 380 bolgarskih vojakov, ki delujejo v poljskem kontingentu južno od Bagdada, vsi pa naj bi se v domovino vrnili do konca meseca. Umik se je začel danes. Bolgarski parlament je maja glasoval za zmanjšanje sil v Iraku in nadaljevanje njihove misije le do konca leta.
Bolgarski obrambni minister Veselin Bliznakov je v preteklosti dejal, da bo Bolgarija verjetno nadaljevala vojaško navzočnost v Iraku. Tako naj bi pri varovanju begunskega taborišča Ašraf sodelovalo 120 pripadnikov nebojne enote. To misijo naj bi začeli v prihodnjem letu, trajala pa naj bi najmanj štiri mesece.
Preostanek svojih 876 vojakov iz Iraka pa je danes začela tudi Ukrajina. Še danes naj bi v Ukrajino dopotovalo 120 vojakov. Ukrajina je v Irak sprva napotila 1650 vojakov, tisti, ki so trenutno še v nemirni državi, pa služijo v poljskem kontingentu na jugu in v osrednjem Iraku.
Ukrajinska vlada je svoje sile iz Iraka začela umika marca, ukrajinski predsednik Viktor Juščenko pa se je zavezal, da bodo iz Iraka odšli do konca leta, kar je ostalo v načrtu. Umik ukrajinskih sil iz Iraka je bil tudi ena od predvolilnih obljub Juščenka. Ukrajinski obrambni minister Anatolij Griščenko pa je v preteklosti dejal, da bo po umiku sil v Iraku ostalo 50 Ukrajincev, ki bodo sodelovali pri projektih obnove in usposabljanju iraških sil. V Iraku je umrlo 18 ukrajinskih vojakov, 32 jih je bilo ranjenih.
Šest let zapora za zlorabe
Pet ameriških vojakov je pred posebnim vojaškim sodiščem priznalo zlorabe iraških zapornikov. Sodišče jih je obsodilo na pol leta do šest let zapora. Vojaki so bili obtoženi, da so 7. septembra zlorabljali iraške ujetnike, pred sodiščem pa so nastopili 8., 12. in 13. decembra.
Ugrabili voznika jordanskega veleposlaništva
Medtem so iraški uporniki v Bagdadu ugrabili voznika, ki je delal za jordansko veleposlaništvo v Iraku. Bil je jordanski državljan, za veleposlaništvu pa je delal že štiri leta, so sporočili iz jordanske prestolnice Aman. Motiv ugrabiteljev ni znan.
Jordanci so bili sicer že v preteklosti pogosta tarča upornikov in ugrabiteljev. Uradni Aman ima namreč tesne odnose z ZDA in ne nasprotuje vojni v Iraku.
Od padca režima Sadama Huseina naj bi bilo ugrabljenih najmanj 19 Jordancev, večinoma poslovnežev.
Suniti v drugo oporekajo rezultatom volitev
Sunitska Iraška fronta sloge pod vodstvom Adnana al Dulajmija je iraško volilno komisijo obtožila, da je ponaredila rezultate parlamentarnih volitev v Iraku. "Spodbijali bomo rezultate," je pred novinarji v Bagdadu napovedal al Dulajmi in dodal, da je nemogoče, da bi šiitska koalicija verskih strank, Združena iraška zveza, v prestolnici Bagdad dejansko dobila absolutno večino.
Volilna komisija je sporočila, so prešteli 80 odstotkov glasov v 11 od 18 provincah. V vseh provincah na jugu Iraka je slavila Združena iraška zveza. Prav tako tudi v Bagdadu, kjer je dobilo 52 odstotkov glasov.
Volilna komisija je prav tako sporočila, da bo končne izide parlamentarnih volitev objavila šele v začetku januarja, saj morajo pred tem preučiti več kot tisoč pritožb zaradi kršitev. Predstavnik komisije Farid Ajar podrobnosti ni navedel, dejal je le, da je od tega 20 zelo resnih kršitev, da pa po pričakovanjih ne bodo bistveno spremenile izida volitev.
