Turčija je prvi nalog za aretacijo klerika Fethullaha Gülena izdala že decembra 2014, takrat zaradi obtožb o vzpostavitvi in vodenju "oborožene teroristične organizacije" ter uporabe zastraševanja za zadrževanje ljudi.
Ankara je ZDA večkrat pozvala, naj izročijo Gülena. Od poskusa udara so v Washington turške oblasti poslale že dva sklopa dokumentov, ki naj bi dokazovala njegovo vpletenost v puč.
Vendar pa Turčija uradne zahteve za izročitev še ni podala.
Gülen ostro zavrača vpletenost v spodleteli državni udar. Kot vztraja, se njegovo gibanje ukvarja z dobrodelnostjo in spodbuja toleranten islam.
V Turčiji je 15. julija del vojske skušal prevzeti nadzor nad državo. Napadli so parlament in predsedniško palačo. V spopadih, ki so se razširili na ulice, je bilo ubitih najmanj 238 ljudi, skoraj 2200 jih je bilo ranjenih. Po poskusu udara se je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan lotil obsežnih čistk v državni upravi in širše.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.