Trump z 'bizarno kampanjo' na dobri poti, da bo kmalu opravil z vsemi tekmeci

Trump je doslej zmagal v 15 državah s podporo skupaj okrog 4,3 milijona volivcev in ima 460 delegatov za konvencijo julija v Clevelandu, kjer bodo potrdili zmagovalca. Za zmago jih je potrebno zbrati 1237. Guverner Ohia John Kasich, ki ni osvojil še nobene države, je napovedal, da bo odstopil iz tekme, če ne zmaga v Ohiu, kjer v anketi CNN zaostaja za Trumpom s 35 proti 41 odstotkom.

Zvezni senator iz Floride Marco Rubio napoveduje, da bo zmagovalec Floride osvojil republikansko nominacijo, vendar anketa CNN napoveduje, da bo to Trump, ki vodi pred Rubiom s 40 odstotki proti 24. Rubio tudi v primeru domače zmage nima veliko možnosti za naprej, saj je doslej z dvema zmagama nabral skupaj le 151 delegatov.

Strankarska elita se počasi oddaljuje od Rubia in Kasicha, ki je doslej zbral le 54 delegatov, napoveduje, da bodo po 15. marcu ostali v tekmi le še trije kandidati. Če ne zmaga v Ohiu, bo Trumpa zasledoval le še zvezni senator iz Teksasa Ted Cruz, ki je doslej osvojil sedem držav in si nabral 359 delegatov.

Strankarska elita si zatiska nos in se počasi seli h Cruzu, za katerega prav tako meni, da nima možnosti za zmago na splošnih volitvah novembra proti demokratu ali demokratki tako kot Trump. Republikanski strategi in tudi donatorji vse bolj razmišljajo, kako ohraniti večino v kongresu in na ta način onemogočiti levičarsko politiko demokratskega naslednika predsednika Baracka Obame.

Čeprav pa Trump še naprej trdi, da bo premagal Hillary Clinton ali Bernarda Sandersa, podobno kot premaguje republikance. Opozarja na veliko več udeležencev republikanskih strankarskih volitev, kot pa je demokratskih. Na republikanskih je doslej glasove oddalo okrog 11 milijonov ljudi, na demokratskih pa okrog osem milijonov.

Trump je v torek zmagal med drugim v mestu Dearborn s 100.000 prebivalci v državi Michigan, kjer je 42 odstotkov volivcev arabskega izvora. Trump, ki napoveduje prepoved vstopa muslimanom v ZDA, je v tem mestu pobral 39 odstotkov glasov republikanskih volivcev. Dearborn je 60 odstotkov svojih glasov na demokratski strani oddal prvemu judovskemu predsedniškemu kandidatu ZDA, to je Sandersu.

Še en dokaz, da je letošnja predsedniška kampanja v ZDA res nekaj posebnega, kar je Trump ponovno poudaril z bizarno novinarsko konferenco po torkovih zmagah v Michiganu in Mississippiju ter preden je izvedel, da je zmagal na Havajih. Ob sebi je imel razstavno mizo, na kateri so bila Trumpova vina, Trumpova voda, Trumpova revija in Trumpovi zrezki.

Vse to so znamke, o katerih je Rubio dejal, da so propadle. Trump je ponujal zrezke za 50 dolarjev za kos, čeprav na njih ni pisalo Trump, ampak Bush Brothers. Trumpovi zrezki niso v prodaji že vse od leta 2008, ko je propadla trgovina z elektroniko Sharper Image, kjer jih je prodajal. Trump je tudi mahal z revijo, ki ni v njegovi lasti, in z vodo, ki je na voljo le na njegovih posestvih, ter se pohvalil, da je svojo nekdanjo letalsko družbo Trump Airlines po treh letih fenomenalno prodal.

Govoril je tudi o svoji nekdanji univerzi, ki je Američane učila prodajati nepremičnine tik pred propadom nepremičninskega trga. Univerzo oziroma Trumpa toži več tisoč nekdanjih študentov, ker naj bi jih prevaral. Trdijo, da so plačali po več tisoč dolarjev, niso pa izvedeli nič koristnega ali takšnega, kar ne bi bilo na voljo zastonj.

Američani takšne kampanje doslej še niso videli. Trump je volivce med drugim seznanil celo z informacijo, da z velikostjo njegovega spolnega organa ni nič narobe.

Malce več težav je imel Sanders, ko so mu predvajali desetletja stari posnetek, na katerem kritizira politiko ZDA do socialistične države in hvali, kar je režim Fidela Castra storil za Kubance z zdravstvom in izobraževanjem. Florida ima veliko prebivalcev kubanskega izvora in čeprav večina voli republikance, pa se mladi obračajo k demokratom in pohvale na račun Castrovega socializma niso naletele na odobravanje občinstva.

Oba sta podprla normalizacijo odnosov s Kubo, kot to danes dela predsednik ZDA Barack Obama, Clintonova pa je poudarila, da je pri tem sodelovala tudi sama kot državna sekretarka. Morala se je pohvaliti, saj ji njena preteklost državne sekretarke za zdaj bolj škodi kot koristi. Na vprašanje ali bo odstopila od tekme, če bo kazensko ovadena v povezavi z uporabo zasebnega strežnika elektronske pošte, je Clintonova odgovorila: "Oh, moj bog. Na to niti ne bom odgovorila."

Zatrdila je, da se to ne bo zgodilo, ker ni storila nič narobe oziroma ni pošiljala ali sprejemala zaupne pošte. Zagovarjala se je tudi okrog napada na konzulat v Bengaziju leta 2012 in ponovno razložila, da so takrat pač ukrepali najbolje, kot so mogli na podlagi informacij, ki so jih imeli na voljo. "To je bila vojna megla. Zadeve niso enostavne," je dejala in republikance obtožila politizacije tragedije.

Sanders je pri tem izkoristil priložnost in volivce znova spomnil, da je Clintonova v senatu glasovala za vojno proti Iraku leta 2003. Zunanje politike ni bilo veliko, prevladovalo pa je vprašanje priseljevanja, saj v ZDA prihaja največ priseljencev iz Latinske Amerike, na Floridi pa jih skupaj s potomci živi 1,8 milijona.

Voditelji soočenja so oba kandidata prisilili v obljubo, da na položaju predsednika iz ZDA ne bosta izganjala otrok in ljudi, ki niso kršili zakonov (z izjemo imigracijske zakonodaje). Sanders je bil kratek in jedrnat, Clintonova pa je malce dlje razlagala, vendar na koncu tudi ona jasno povedala, da ne bo deportacij, razen teroristov in kriminalcev.

Iskre so letele tudi okrog Sandersovih predlogov o uvedbi brezplačnega javnega visokega šolanja in zdravstva, kar je Clintonova izkoristila, da ponovi priljubljeni rek svojega pokojnega očeta: "Če nekaj zveni predobro, da bi bilo lahko res, potem je verjetno predobro, da bi bilo res." Clintonova trdi, da so Sandersovi predlogi predragi, on pa pravi, da bo dobil denar od najbogatejšega odstotka Američanov, ki jim bo določil višje davke.

Sta pa bila precej enotna, ko je bilo potrebno udrihati po vodilnem republikanskem kandidatu Donaldu Trumpu. Oba sta ga opredelila za rasista, Clintonova je rekla, da Trump trguje s paranojo in predsodki, Sanders pa je zagotovil, da Američani ne bodo nikoli izvolili kandidata, ki je tako hudo užalil temnopolte, ženske, muslimane in druge.

"Zgradil bo čudovit zid, plačala ga bo Mehika," je dejala Clintonova in besede, ki na zborovanjih Trumpovih privržencev sprožajo valove navdušenja, so pri občinstvu v Miamiju izzvali valove posmeha. Svet bo novembra na splošnih volitvah dobil odgovor, katerih Američanov je več.

Kakšna je prognoza pri demokratih?

Volilni štab Clintonove ostaja prepričan v zmago proti Sandersu. Za zmago in osvojitev nominacije je potrebno zbrati 2382 delegatov. Clintonova jih je doslej z volitvami in zborovanji osvojila 760, Sanders pa 546. Skupaj s tako imenovanimi superdelegati, to je strankarskimi veljaki, ki lahko glasujejo mimo volje volivcev svoje države, pa jih ima Clintonova 1221, Sanders pa 571.

Clintonova je doslej osvojila okrog pet milijonov glasov volivcev, Sanders pa 3,3 milijona. Senator iz Vermonta mora po izračunu televizije ABC v vseh preostalih 34 državah zmagati s prednostjo najmanj 11,1 odstotka in potem dobiti še nekaj superdelegatov od Clintonove, če želi računati na uspeh.

Sanders lahko 15. marca spet preseneti kot v Wisconsinu v Ohiu, Illinoisu in Missouriju, vendar pa je presenečenje malo verjetno v Severni Karolini in Floridi, kjer Clintonova v anketah vodi za med 20 do 30 odstotkov. Obe državi imata velik delež temnopoltih volivcev, ki so zvesti Clintonovi, še posebej na jugu.

Največji zalogaj je Florida. Demokrata si bosta tam razdelila kar 245 delegatov. V Illinoisu jih je na voljo 182, v Ohiu 160, Severni Karolini 121 in Missouriju 84.