Američani in ameriška podjetja odslej ne smejo več kupovati ali uporabljati opreme od podjetij, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje za nacionalno varnost ZDA, je odločil ameriški predsednik Donald Trump.
Ob podpisu izvršne odredbe konkretno sicer ni imenoval nobenega podjetja, a ukrep naj bi bil usmerjen predvsem proti kitajskemu telekomunikacijskemu gigantu Huawei.
V zadnjih mesecih je namreč več držav, vključno z ZDA, izrazilo skrb, da bi Kitajska Huaweieve izdelke lahko uporabljala za nadzorovanje Američanov. Američani že dolga leta Kitajsko obtožujejo kraje informacij in vohunjenja, republikanski senator Tom Cotton pa je Huawei naravnost obtožil, da je le podaljšana vohunska roka kitajske komunistične partije.
Bela hiša govoric, proti komu je ukrep usmerjen, ni želela komentirati, je pa ameriški trgovinski urad kmalu zatem podjetje Huawei uvrstil na seznam tistih, pri katerih ameriška podjetja, če želijo kupiti njihovo tehnologijo, potrebujejo dovoljenje ameriške vlade.
ZDA svoje zaveznice prepričujejo, naj ne sodelujejo s Huaweijem pri gradnji novih mobilnih omrežij nove generacije 5G, ker naj bi Kitajci vohunili, zaradi česar bo trpelo sodelovanje z ZDA. Ameriške vladne agencije, na primer, že imajo prepoved poslovanja s Huaweijem.
Huawei: To je nerazumna poteza
Huawei je Trumpovo potezo označil za nerazumno. "Zaradi omejevanja Huaweija pri poslovanju ZDA ne bodo ne varnejše ne močnejše. Nasprotno, ukrep bo služil le kot omejitev za ZDA, ki bodo morale iskati dražje alternative in bodo zaostajale pri razvoju novih mobilnih omrežij nove generacije 5G," so sporočili. Kot so še izpostavili, bo to na koncu škodovalo interesom ameriških podjetij in potrošnikov. Dodali so, da so v sodelovanju z ZDA pripravljeni vzpostavitvi ukrepe, ki bodo zagotovili varnost njihovih proizvodov.
Izvršni direktor David Wang je zatrdil, da njihovi posli v ZDA niso tako veliki, ker so globalno podjetje in spremembe v eni sami državi nimajo velikega vpliva.
Kitajska se je sicer v ukrepu nemudoma prepoznala, saj je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Geng Shuang že v sredo sporočil, da ZDA že nekaj časa zlorabljajo svojo moč za namerno blatenje in zatiranje določenih kitajskih podjetij. "To ni častno in ni pošteno. Pozivamo ZDA, naj prenehajo z nerazumnim zatiranjem kitajskih podjetij z izgovorom nacionalne varnosti in naj zagotovijo pošteno poslovno okolje brez diskriminacije," je dejal.
Poslabšanje že tako skrhanih odnosov
Strokovnjaki opozarjajo, da bo ta poteza le še poslabšala že tako napete odnose med ZDA in Kitajsko, ki sta trenutno v trgovinski vojni.
Trump je namreč v torek znova obtožil Kitajsko, da je prekršila že dogovorjeno v trgovinskih pogovorih med obema stranema. "Imeli smo dogovor, ki je bil že zelo blizu sklenitvi in potem so ga prekršili. /.../ S Kitajsko imamo majhen prepir," je priznal, a izrazil prepričanje, da bodo ZDA v trgovinski vojni zmagale. "Vedno zmagamo."
Na vprašanje, ali ZDA res pripravljajo uvedbo visokih carin na še preostalih 325 milijard dolarjev kitajskega uvoza, je odgovoril: "O tem resno razmišljamo."
Urad ameriškega trgovinskega predstavnika je pozneje že objavil seznam 3805 kategorij produktov, ki jih ZDA uvažajo iz Kitajske in jih nameravajo obremeniti s 25-odstotnimi carinami, če ne bo trgovinskega dogovora med državama. Sredi junija bodo o tem potekala javna zaslišanja.
ZDA so prejšnji teden na 25 odstotkov zvišale carine na kitajski uvoz v vrednosti 200 milijard dolarjev. Trump je dodal, da ne bi imel nič proti, če bi ameriški kupci namesto kitajskega kupovali ameriško blago ali pa bi podjetja proizvodnjo preselila s Kitajske v ZDA.
Na Twitterju je ameriški predsednik uvajanje carin branil tudi pred ameriškimi kmeti, ki se zaradi trgovinskega spora soočajo z velikimi padci izvoza izdelkov, kot sta svinjina in soja. Izvoz soje na Kitajsko se je denimo lani glede na 2017 zmanjšal za 75 odstotkov. Kot je poudaril, bodo kmetje eni od največjih zmagovalcev v trenutnem dogajanju. Če ameriških kmetijskih proizvodov ne bo kupovala Kitajska, bo razliko pokrila ameriška vlada, je obljubil.
Peking se je namreč na višje ameriške carine ta teden odzval z napovedjo zvišanja svojih carin na vrsto ameriškega blaga, tudi kmetijskih izdelkov. Ukrep bo začel veljati s 1. junijem.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministra Geng Šuang je medtem zatrdil, da je Washington v trgovinskih pogovorih začel postavljati nove zahteve. "Kitajska ne želi trgovinske vojne, se je pa ne bojimo," je dejal in dodal: "Če nekdo pripelje vojno do našega praga, se bomo v njej bojevali do konca."
Trump je sicer izrazil upanje, da se bo s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, s katerim naj bi imela "izreden" odnos, srečal ob robu vrha G20 prihodnji mesec. Kitajska stran tega ni želela komentirati.
Spomnimo
Ameriški predsednik je trgovinsko vojno s Kitajsko sprožil lani z namenom izsiliti temeljite gospodarske reforme Pekinga in zmanjšati ameriški zunanjetrgovinski primanjkljaj v menjavi z državo. Kitajsko obtožuje, da želi dominirati v globalnih industrijah. Pri tem kitajski državni giganti prejemajo velike državne subvencije in se zanašajo na krajo ameriške tehnologije.
V vojni sta si ZDA in Kitajska doslej naprtili visoke carine na več kot 360 milijard dolarjev dvostranske menjave.
Kitajski predsednik Ši je medtem ocenil, da trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ne predstavlja spopada civilizacij, kot je pred časom ocenil visoki predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Kiron Skinner. "Nikakršnega spopada civilizacij ni, imeti moramo le odprte oči, da lahko vidimo lepoto vsake civilizacije," je poudaril ob odprtju konference o dialogu med azijskimi civilizacijami v Pekingu.
KOMENTARJI (163)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.