Na območju poveljstva ameriških sil je bilo mogoče videti dim, podrobnosti o eksploziji pa še niso znane. Ameriško obrambno ministrstvo pa je medtem potrdilo, da je ameriški civilni upravitelj Paul Bremer danes iz Bagdada odpotoval v Washington. Kot so pojasnili v Pentagonu, bo Bremer v ameriški prestolnici ostal več dni, v tem času pa bo imel več "rutinskih srečanj".
Po besedah tiskovne predstavnice Pentagona Megan Grafton bo civilni upravitelj v Iraku Bremer na srečanjih v Washingtonu predstavil napredek, ki ga je v Iraku dosegla koalicijska prehodna uprava. S sogovorniki se bo pogovarjal tudi o nedavnih napadih v Iraku, med drugim o strmoglavljenju ameriškega vojaškega helikopterja black hawk.
V Basri na jugu Iraka so v eksploziji bombe, ki je odjeknila na cesti, umrli najmanj trije iraški civilisti, trije pa so ranjeni. Eksplozija bombe, nastavljene na cesti, je minibus presekala na pol ter pobila najmanj tri Iračane. Huda detonacija je dele trupel razmetala vsenaokrog po prizorišču, ki se nahaja v bližini britanske nadzorne točke, vendar v času eksplozije tam ni bilo nobenih britanskih vojakov.
V Bagdadu pa je eksplozija bombe v bližini prizivnega sodišča ranila štiri zapornike iz zapora Abu Ghraib, ki so bili tam na zaslišanju v zvezi s krajami in umori, ter dva ameriška vojaka. Do eksplozije, ki je v tleh pustila veliko luknjo in zdrobila steklo v oknih sodišča, je prišlo ravno v trenutku, ko so ameriški vojaki iz notranjosti sodišča pripeljali zapornike na plano, da bi jih odpeljali nazaj v zapor.
Ameriške sile ubile župana Sadr Cityja
Poveljstvo ameriške vojske v Iraku je sporočilo, da so ameriški vojaki ustrelili župana bagdadskega predmestja Sadr City, Mohanada Gazija al Kabija. Župana naj bi ubili po sporu z nekim častnikom ameriške vojske v prostorih mestne uprave. Spor naj bi nastal, ker Kaabi ni želel slediti navodilom ameriške vojske. Preiskava o vseh okoliščinah incidenta še poteka.
Nedavno so ameriški vojaki nekega Iračana vklenili in mu usta tesno povezali z lepilnim trakom s pojasnilom, da je grdo in kritično govoril o koalicijski vojski. Potem so ga strpali v vojaški kombi, na novinarsko vprašanje, zakaj tako ravnanje, pa je poveljujoči komandir odgovoril, da je moški hujskal proti tujim vojaškim enotam v Iraku, natančnih izjav pa ni hotel razkriti. Tiskovni predstavnik ameriške vojske v Iraku incidenta še ni komentiral. Zanimivo je, da ameriški politiki in vojaški poveljniki so in še poudarjajo, da je bilo treba Saddama Huseina odstaviti s predsedniškega mesta ravno zato, da Iračanom zagotovijo svobodo govora in demokracijo po letih vladanja železne roke.
Priprtje 20 domnevnih pripadnikov Al Kaide
Ameriška vojska je priprla 20 oseb, za katere sumijo, da so povezane s teroristično mrežo Al Kaida. "Zaslišanja še potekajo, zato dokončne sodbe, ali so člani teroristične organizacije Osame bin Ladna, še ni," je dejal poveljnik ameriških enot v Iraku, general Ricardo Sanchez.
Ameriški predstavniki so izrazili sum, da so se tuji prostovoljci, vključno s pripadniki Al Kaide, pretihotapili v Irak, kjer naj bi sodelovali v "sveti vojni" proti okupacijskim silam pod vodstvom ZDA.
Zdravstveno stanje vse slabše
Organizacija Mednarodni zdravniki za preprečevanje jedrske vojne (IPPNW) je sporočila, da je vojna v Iraku zahtevala več kot 20.000 življenj Iračanov. Število žrtev po koncu vojne neprekinjeno narašča, zdravstveno stanje iraškega prebivalstva pa se še naprej slabša, so opozorili v Londonu.
Po oceni IPPNW je med vojaško operacijo v Iraku umrlo od 7800 do 9600 iraških civilistov. Večina žrtev pa je iraških vojakov - med boji naj bi jih padlo od 13.500 do 45.000. Natančne številke pa najverjetneje ne bodo znane nikoli, saj ni nobenih zanesljivih podatkov, je še zapisano v raziskavi IPPNW.
