Toplogredni plini na rekordni in skrb vzbujajoči ravni

Svetovna vremenoslovska organizacija (WMO) je v svojem letnem poročilu zapisala, da se je lani raven toplogrednih plinov rekordno zvišala. Raven je na najvišji točki od prve industrijske revolucije v 18. stoletju.

Glavni razlogi za tak porast toplogrednih plinov naj bi bila fosilna goriva, zmanjšanje gozdnih površin, ki absorbirajo ogljikov dioksid, in uporaba gnojil. Te emisije pa presegajo najhujšega izmed sedmih scenarijev, ki jih je organizacija ZN predvidela v svoji strokovni študiji, objavljeni leta 2001.

"Sedaj moramo bolj kot kadar koli prej razumeti kompleksno in včasih tudi nepričakovano delovanje med toplogrednimi plini v atmosferi, zemljini biosferi in oceani," so zapisali v sporočilu za javnost. Pri tem so zagotovili, da bodo še naprej zbirali te podatke prek svoje mreže, ki sega v več kot 50 držav, med drugim pa pokriva tudi območja na Himalaji, Andih in Aljaski.

Zapisali so, da je ogljikov dioksid najbolj pripomogel k povečanju izpustov vseh toplogrednih plinov. V odstotkih ta predstavlja kar 64 odstotkov zadnjega povečanja. Od industrijske revolucije je tega plina za 39 odstotkov več v ozračju, kot ga je bilo pred tem.

Okoli 18 odstotkov toplogrednih plinov predstavlja metan. Metan v ozračje v največji meri pride z živalskimi iztrebki, riževimi polji in uporabo fosilnih goriv. Tretji najbolj razširjen plin pa je didušikov oksid. Ta je produkt naravnih virov in tudi posledica človekovih aktivnosti. Nastaja zaradi oceanov, izgorevanja biomase in uporabe gnojil. V današnjem času je tega plina za 20 odstotkov več, kot ga je bilo v času pred industrijsko revolucijo.

Kaj bo sledilo Kjotskemu protokolu?

Poročilo vremenoslovske organizacije je bilo sicer objavljeno 12 dni pred odprtjem podnebne razprave v Durbanu. Mednarodna podnebna konferenca v Durbanu, ki bo potekala od 28. novembra do 9. decembra, bo po Köbenhavnu in Cancunu že tretji poskus opredelitve skupnih globalnih pravnih temeljev za boj proti podnebnim spremembam po letu 2012, ko se izteče Kjotski protokol. V okviru protokola se je namreč okrog 40 razvitih držav leta 1997 zavezalo, da bodo do leta 2012 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za pet odstotkov od ravni leta 1990.

Vendar pa prihodnost nadaljevanja izvajanja kjotskih ciljev ostaja negotova zaradi odsotnosti ZDA, prav tako pa so Kanada, Japonska in Rusija že zavrnile nadaljnje sodelovanje. Medtem pa evropske države poudarjajo, da bi lahko podpisale sporazum o nadaljevanju izvajanja kjotskih ciljev, če bi Kitajska in ZDA pristali na "globalni in celovit" sporazum.