'To je brez dvoma huda kriza'

Na Bližnjem vzhodu se spet zapleta. Potem ko je Washington odstopil od zahteve, da Izrael zamrzne gradnjo stanovanj na palestinskih ozemljih, kar je palestinski pogoj za nadaljevanje mirovnih pogajanj, je palestinski voditelj Mahmud Abas dejal, da so pogajanja (spet) v krizi.

Tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Crowley je sicer zatrdil, da ne gre za spremembo ameriške strategije pri posredovanju med stranema, ampak le za spremenjeno taktiko.

"Brez dvoma je to kriza, huda kriza," je dejal Abas in se ob tem obrnil na EU s prošnjo, naj odigra dejavnejšo vlogo v prizadevanjih za nadaljevanje pogajanj med Palestinci in Izraelci.

Unija, kot sicer, brez kakršnih koli obljub in obsojanj. "Z obžalovanjem ugotavljamo, da Izrael ni v položaju, da bi sprejel podaljšanje moratorija, kot to zahtevajo EU, ZDA in bližnjevzhodna četverica," je bilo vse, kar je dejala tiskovna predstavnica visoke zunanje predstavnice EU Catherine Ashton Maja Kocijančič. Dodala je sicer, da je stališče Bruslja jasno: gradnja naselij ni v skladu z mednarodnim pravom in predstavlja oviro za mir.

V Izraelu so zadovoljni. Tiskovni predstavnik izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja Nir Hefec je spremembo ameriške taktike pozdravil. "Že od začetka smo trdili, da naselja niso bistvo spora in so le palestinski izgovor za zavračanje pogovorov," je dejal.

Imajo pogajanja smisel, če Izrael gradi na spornih ozemljih?

Izraelsko-palestinska pogajanja so se nadaljevala 2. septembra, a so še isti mesec zastala, potem ko Izrael ni podaljšal desetmesečnega moratorija na gradnjo naselij. Palestinci so ocenili, da pogajanja nimajo smisla, če Izrael še naprej gradi stanovanja za judovske naseljence na ozemljih, ki naj bi pripadala bodoči palestinski državi.

ZDA so več tednov poskušale Izrael prepričati, naj privoli v podaljšanje moratorija, da bi se lahko pogajanja s Palestinci nadaljevala, a do dogovora ni prišlo.

'Dodatna omilitev blokade Gaze'

Medtem pa je izraelski varnostni kabinet, kot so sporočili, "še dodatno omilil“ blokado območja Gaze, kar pomeni, da bo prvič po letu 2007 dovoljen izvoz blaga s tega območja. Izrael naj bi s tem okrepil gospodarsko dejavnost v Gazi in olajšal življenje tamkajšnjim prebivalcem.

Egipt je medtem mednarodno skupnost pozval, naj "naredi konec igricam na bližnjem vzhodu". Egiptovski zunanji minister Ahmed Abul Gejt je med obiskom v Sofiji dejal, da bi morali postaviti skrajni rok za dosego izraelsko-palestinskega dogovora.

Izrael je blokado območja Gaze uvedel junija 2006, 20. junija letos pa jo je nekoliko omilil. Tedaj so dovolili vnos "civilnih dobrin" na območje. Mednarodna skupnost je tedaj pozdravila potezo Izraela, obenem pa pozvala k omilitvi omejitev pretoka ljudi in izvoza blaga, proizvedenega v Gazi, kjer je zasebni sektor zaradi blokade skoraj propadel, na območju pa vlada 40-odstotna brezposelnost.