Tiskovni predstavnik stranke Martin Graf je na novinarski konferenci zahteval povrnitev premoženja izgnanim osebam v primerih, ko je to mogoče. "Simbolična odškodnina ni zadostna, veto na vstop Češke v EU pa je zadnja možnost, če se nič ne bo premaknilo," je še poudaril. Pristopne pogodbe kandidatk za članstvo v uniji morajo namreč potrditi tudi nacionalni parlamenti držav članic povezave. Avstrijska svobodnjaška stranka (FPÖ) je doslej z odpravo Beneševih dekretov pogojevala vstop Češke v Evropsko unijo, obenem pa zahtevala le simbolično odškodnino za pregnane pripadnike nemškogovoreče skupnosti.
Kot je znano, so bili Beneševi dekreti po drugi svetovni vojni pravna osnova za zasego lastnine in izgon treh milijonov sudetskih Nemcev, pa tudi več deset tisoč Madžarov iz tedanje Češkoslovaške. Avstrijski in nemški visoki predstavniki so v zadnjem času večkrat zahtevali njihovo razveljavitev, tem zahtevam pa se je februarja pridružil tudi madžarski premier Viktor Orban.
Odbor Evropskega parlamenta za mednarodne odnose je že naročil pravno razlago Beneševih dekretov, ki naj bi jo strokovnjaki pripravili do junija. Češki zunanji minister Jan Kavan pa je na srečanju z evropskim komisarjem za širitev Günterjem Verheugnom v začetku marca v Bruslju povedal, da je tudi sam naročil pravno analizo, ki naj bi jo češki strokovnjaki pripravili v mesecu dni, sicer pa je Praga doslej odločno zavračala možnost odprave dekretov. Verheugen je sicer v sredo pred Evropskim parlamentom napovedal, da je Praga pripravljena ponovno preučiti zakon iz leta 1991 o vrnitvi zaseženega premoženja v času komunističnega režima, ne pa Beneševih dekretov iz leta 1945.
