Švicarsko veleposlaništvo v Teheranu je danes prejelo pismo iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu, kar je potrdil švicarski veleposlanik Philippe Welti in dodal, da ga bo v kratkem izročil predsedniku ZDA. Nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti John Negroponte je medtem ocenil, da Ahmadinedžad s pismom skuša vplivati na pogajanja Varnostnega sveta ZN o iranskem jedrskem programu.
Negroponte je poudaril, da pisma sicer še ni prebral, a gotovo je treba preučiti, kako čas, v katerem je iranski predsednik pismo napisal, vpliva na pogajanja v VS. Iz Bele hiše so danes sicer sporočili, da za pismo "ne vedo" in da so zanj izvedeli iz medijev.
Predstavnik iranske vlade Golam Hosein Elham je povedal, da je Ahmadinedžad Bushu v pismu predlagal nove načine za rešitev napetosti. Ob tem sicer ni omenil iranskega jedrskega vprašanja, ki je trenutno glavno jabolko spora med Teheranom in mednarodno skupnostjo vključno z ZDA.
Pismo so Iranci dostavili na švicarsko veleposlaništvo v Teheranu, ki predstavlja ameriške interese v Iranu. Švicarska vlada od leta 1981 zastopa ameriške interese v Iranu, od takrat pa tudi deluje kot kanal za izmenjavo sporočil med državama. Washington namreč z Iranom nima diplomatskih odnosov od aprila 1980, potem ko so iranski skrajneži leta 1979 zasedli ameriško veleposlaništvo v Teheranu, kjer so 444 dni zadrževali 52 Američanov.
V Ankaro po podporo Turčije
Glavni iranski jedrski pogajalec Ali Laridžani je medtem dopotoval v Ankaro, kjer bo skušal dobiti podporo Turčije pri reševanju iranskega jedrskega vprašanja. Laridžani je v Turčiji spregovoril tudi o pismu Irana predsedniku Bushu, ki bi lahko vodilo v "nov diplomatski začetek", obenem pa, kot je poudaril, ni znak omilitve stališč Teherana. Podrobnosti o vsebini pisma Laridžani ni navedel.
Velika šesterica o Iranu
Zunanji ministri petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN (ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija in Kitajska) ter Nemčije so se danes za zaprtimi vrati sestali v New Yorku, vendar dogovora o resoluciji o iranskem jedrskem programu niso dosegli. S pogovori bodo nadaljevali kasneje na delovni večerji, ko bodo ponovno skušali doseči soglasje.
Resolucija, ki so jo pripravile Velika Britanija, Francija in Nemčija, iranski jedrski program označuje kot "grožnjo mednarodnemu miru in varnosti". Predlog resolucije, ki od Irana zahteva, naj ustavi svoj program bogatenja urana, sicer ne predvideva neposrednih sankcij, navaja pa, da bodo v primeru potrebe preučili nadaljnje ukrepe, za kar bi bilo potrebno sprejetje nove resolucije. Predlog, ki bi VS ZN po sedmem poglavju Ustanovne listine ZN omogočil uvedbo sankcij ali celo vojaškega posredovanja, sta Rusija in Kitajska za zdaj zavrnili.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.