Su Kjijeva: Z vlaganji do demokratičnih sprememb

Mjanmarska Nobelova nagrajenka Aung San Su Kji je na zasedanju Mednarodne organizacije dela (ILO) v Ženevi tuje vlade pozvala, naj ne sklepajo poslov z mjanmarsko državno naftno družbo MOGE, dokler ne bo pokazala transparentnosti in odgovornosti. Po njenih besedah družbi manjka obojega. "Mjanmarska vlada mora sprejeti mednarodno priznane standarde, kot je tudi kodeks Mednarodnega denarnega sklada (IMF) dobre prakse glede fiskalne transparentnosti. Druge države bi k temu lahko pripomogle tako, da svojim podjetjem ne bi dovolile poslovanja z MOGE, dokler ne bi začela spoštovati teh pravil," je pojasnila mjanmarska aktivistka za demokratičnost in priljubljena opozicijska voditeljica.

Včeraj je ILO, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, umaknila več kot desetletje veljavne ukrepe proti Mjanmaru. Suu Kjijeva je pozdravila korake, ki jih je mednarodna skupnost naredila, da bi se približala mjanmarskim diktatorskim oblastem. "Mednarodna skupnost se zelo trudi, da bi sprejela mojo državo, od nje pa je odvisno, ali se bo odzvala pravilno," je pojasnila.

Za obisk ministrskega zasedanja organizacije ILO se je odločila, ker je ta organizacija dolgo časa opozarjala in tudi ukrepala zaradi suženjskega in otroškega dela. Dolgoletna borka za demokracijo je prepričana, da bi morale oblasti v Jangonu dobičke pravičneje deliti med ljudi, še posebej med mlade, ki po njenih besedah za zgraditev boljše prihodnosti potrebujejo pomoč mednarodne skupnosti.

"Rada bi prosila za pomoč in investicije, ki bodo okrepile naše demokratične procese s promocijo socialnega in gospodarskega napredka, ki koristi tudi političnim reformam," je povedala.

To je po 24 letih, ki jih je večinoma preživela v hišnem priporu, njen prvi obisk Evrope, saj se je ves čas bala, da ji bo vojaška hunta, ki je v Mjanmaru na oblasti, preprečila vrnitev domov. V dveh tednih naj bi obiskala še Veliko Britanijo, Švico, Irsko, Francijo in Norveško. Na Norveškem ji bodo tudi končno vročili nagrado, ki jo je sicer dobila leta 1991.

Suu Kjijeva je sicer hčerka leta 1947 ubitega borca za neodvisnost Burme Aung Sana. Voditeljica burmanskega prodemokratičnega gibanja je postala leta 1988, ko se je po več letih življenja na tujem vrnila v Burmo, da bi skrbela za svojo bolno mater. Od takrat pa države ni zapustila.