Štiri leta po napadu

Predsednik LDS Jelko Kacin je pozval vlado, naj ne podaljša več mandata slovenskih inštruktorjev v Iraku, kjer v okviru misije NATO sodelujejo pri urjenju iraških vojakov. "Prisotnost tujih sil tudi tistih, ki ne sodelujejo v vojaških operacijah, k umiritvi razmer ne prispeva, prej obratno, saj ni videti skorajšnjega konca krvave državljanske vojne," je zapisano v sporočilu za javnost LDS.

"V LDS z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da so kljub večinskemu nasprotovanju slovenskih državljanov slovenski vojaki še vedno v Iraku," je ob četrti obletnici vojne v Iraku dejal Jelko Kacin. Poudaril je sicer, da sta "trajna stabilnost v Iraku in celotni regiji Bližnjega vzhoda izjemnega pomena, saj lahko nestabilnost na tem geostrateško pomembnem območju, ki je še posebej pomembno zaradi bogatih zalog nafte in plina, lahko povzroči krizo širših razsežnosti", toda prisotnost tujih sil k umiritvi razmer ne prispeva.

Pozivi opozicije - tako LDS kot SD - k umiku slovenskih vojakov iz Iraka se sicer pojavljajo praktično že vse od prve napotitve pred dobrim letom dni. K umiku je konec lanskega leta pozival tudi predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Anton Anderlič (LDS), potem ko je tako imenovana Bakerjeva komisija objavila poročilo o spremembi strategije ZDA v Iraku.

Trenutno sta v Iraku dva slovenska vojaška inštruktorja, ki sta sredi februarja zamenjala dotedanji štiričlanski slovenski kontingent. Vlada je odločitev o nadaljevanju sodelovanja Slovenske vojske v omenjeni misiji v Iraku za obdobje šestih mesecev z do štirimi slovenskimi vojaki sprejela 26. oktobra lani.

Z zmanjševanjem števila osebja iz držav članic zavezništva v misiji v Iraku je sicer začelo tudi poveljstvo misije zveze NATO, da bi preneslo naloge na pripadnike iraških varnostnih sil, ki so bili izurjeni v prvi rotaciji te misije. Tako sta bili ukinjeni tudi dve od štirih delovnih mest, ki sta jih do sedaj opravljala pripadnika SV, so pojasnili na ministrstvu za obrambo. Število delovnih mest za pripadnike vojsk držav članic zveze NATO naj bi sicer postopno zmanjševali do julija letos.

Omenjena dva slovenska vojaška inštruktorja, častnik in podčastnik, sestavljata tretjo polletno rotacijo slovenskega kontingenta v Iraku. Častnik sodeluje pri načrtovanju logistične zagotovitve in pri upravljanju baze, podčastnik pa opravlja naloge na kadrovskem področju, so pojasnili na MORS.

Pesimizem ob obletnici

Natanko štiri leta po invaziji na Irak, ki je potekala pod vodstvom ZDA, nasilju in varnostnim zagatam v tej nemirni državi še vedno ni videti konca. Iračani so glede svoje prihodnosti vse bolj pesimistični, medtem ko je ameriški predsednik George Bush znova poudaril, da ameriške sile Iraka še ne smejo zapustiti ter ocenil, da bodo najnovejše varnostne operacije v Iraku rezultate prinesle šele čez več mesecev.

Da so Iračani vse bolj pesimistični glede svoje prihodnosti, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki sta jo naročili britanska televizija BBC in ameriška ABC. To se odraža tudi v vse manjšem zaupanju v vodenje države in demokracijo, ljudje pa za nastali položaj krivijo tako domačo oblast kot koalicijske sile.

Ramadan pokopan ob Huseinu?

Slabe tri mesece po usmrtitvi strmoglavljenega iraškega diktatorja Sadama Huseina so usmrtili tudi nekdanjega iraškega podpredsednika Taho Jasina Ramadana. Ramadana so davi usmrtili z obešanjem, na njegovo lastno željo pa so ga pokopali zraven Sadama Huseina v njegovem rojstnem kraju Aduša pri Tikritu. S Huseinovimi sorodniki Huseina naj bi že sklenili ustrezen dogovor.

Zaradi pokola šiitov v vasi Dudžail so sicer pred tem na smrt obsodili in usmrtili že Sadama Huseina, njegove polbrata Barsana al Tikritija in nekdanjega predsednika iraškega revolucionarnega sodišča Avada al Bandarja.

Ramadana so usmrtili ob 3.05 po iraškem času (ob 1.05 po srednjeevropskem) v zaporu iraške vojaške baze na severu Bagdada, ki je bila v času vladavine Sadama Huseina sedež vojaške obveščevalne službe. Ramadan je bil sicer v rokah ameriške vojske, vsega uro pred usmrtitvijo pa so ga predali v roke Iračanom.

Pred usmrtitvijo so mu prebrali smrtno obsodbo in odločitev premierja Nurija al Malikija, ki sicer ni bil prisoten, da se obsodba izvrši. Kot je povedal al Malikijev svetovalec, Basam al Hasani, je Ramadan deloval preplašeno, sicer pa je usmrtitev potekala brez zapletov. Kot je pojasnil, so se tokrat izognili neprijetnostim, do kakršnih je prišlo ob usmrtitvi Barzana al Tikritija, ki je bil med obešenjem zaradi neustrezne vrvi obglavljen. Ramadana so zato pred usmrtitvijo stehtali in zagotovili ustrezno vrv, je pojasnil Hasani in zatrdil, da tokrat ni bilo nobenih kršitev.

Ob usmrtitvi Sadama Huseina je namreč veliko razburjenja povzročil posnetek, napravljen z mobilnim telefonom in objavljen na internetu, na katerem je eden od stražarjev žalil Sadama Huseina. To je sicer razveselilo iraške šiite, ki so trpeli pod njegovo vladavino, a povzročilo veliko nezadovoljstva v mednarodni skupnosti, saj je sporni videoposnetek spodkopaval legitimnost izvršitve celotnega procesa proti Sadamu Huseinu.

Pred posebnim sodiščem v Bagdadu zaradi zločinov Huseinovega režima sicer poteka še drugi proces, na katerem se mora zaradi genocida nad Kurdi po usmrtitvi Huseina zagovarjati še šest obtoženih. Med tako imenovano operacijo Anfal, v okviru katere je v letih 1987 in 1988 potekalo množično prisilno preseljevanje Kurdov na severu Iraka, je po različnih ocenah umrlo od 50.000 do 180.000 ljudi.

Ramadan je bil v času Huseinovega režima znan kot "mož za grobosti", arabski politiki, ki so si upali kritizirati Huseinov režim, pa so ga označevali kot "nesposobneža in lakaja Američanom". Ramadan, ki je v začetku delal kot bančni uslužbenec, je leta 1986 sodeloval v državnem udaru, s katerim se je stranka Baas zavihtela na oblast. Huseinu je ostal zvest do konca, čeprav se z diktatorjem ni vedno v vsem strinjal.

Tako kot Husein je tudi sam izhajal iz preproste družine. Leta 1938, leto kasneje kot Husein, se je rodil v kmečki družini v Mosulu.

Stabilizacijska vojna?

Invazija na Irak se je pod ameriškim vodstvom začela natanko pred štirimi leti po iraškem času, po hitri vojaški zmagi pa se je prelevila v podaljšano stabilizacijo razmer. Koalicija voljnih, s katero so si ZDA zagotovile delno legitimnost za napad na Irak brez izrecne podpore Varnostnega sveta ZN, se vse bolj krči, tako kot tudi potrpežljivost Američanov, ki so novembra lani v kongresu zagotovili večino demokratom.

Vojna v Iraku je doslej stala več kot 500 milijard dolarjev, življenje pa je izgubilo najmanj 3200 ameriških vojakov in več deset tisoč Iračanov. Prav toliko ameriških vojakov je bilo ranjenih.