Tudi danes je policija v prestolnici Tunis ter v mestih Sfax, Sidi Bouzid, Regueb in Kasserine s solzivcem razgnala skupine protestnikov. V Tuniziji sicer veljajo izredne razmere, zaradi katerih so vsi javni shodi uradno prepovedani.
Slovenskima pilotoma, ki sta inštruktorja na tunizijski letalski akademiji, pa je po štirih dneh čakanja v stanovanju blizu letališča v Tunisu uspelo dobiti dovoljenja in se z manjšim šolskim letalom varno vrniti v Slovenijo. ''Bilo je napeto, le 300 metrov od hiše, kjer sva stanovala, sva slišala streljanje, večino časa sva ležala na tleh, hrane sva imela le za tri dni,'' pripoveduje Miha Šorn. Nemirno državo, priljubljeno počitniško destinacijo Evropejcev, zapuščajo še zadnji turisti.
V več tednov trajajočih socialnih nemirih, zaradi katerih je dolgoletni predsednik Ben Ali v petek nazadnje pobegnil iz države, je bilo ubitih več kot 70 ljudi. Tudi tunizijske oblasti so v ponedeljek prvič priznale, da je bilo ubitih 78 in ranjenih 94 ljudi, potem ko so od 11. januarja vztrajale pri 21 mrtvih.
Protestniki zavračajo v ponedeljek imenovano prehodno vlado, v kateri je ostalo kar osem ministrov diskreditiranega režima dolgoletnega tunizijskega predsednika Zina El Abidina Ben Alija. Iz nove vlade je sicer že odstopilo več ministrov, ki pripadajo največjemu sindikatu v državi.
Za današnjimi protesti med drugim stoji največji tunizijski sindikat UGTT, ki zavrača novo vlado narodne enotnosti pod vodstvom starega novega premierja Mohammeda Ghannouchija. Ker so ključne resorje v vladi – zunanje, notranje, obrambno in finančno ministrstvo – obdržali Ben Alijevi ministri, je UGTT tri ministre iz svojih vrst danes tudi pozval k odstopu.
Poleg treh ministrov UGTT je nato danes odstopil še četrti minister, in sicer minister za zdravje Mustafa ben Jaafar iz vrst opozicijske stranke FDLT.
Premier Ghannouchi je sicer zagotovil, da imajo vsi ministri, ki so ostali na svojih položajih, "čiste roke" in so vselej delovali "za ohranitev nacionalnega interesa". "Položaje so obdržali, ker jih v tem trenutku potrebujemo," je še pojasnil.
Kot je še napovedal, vse državne uradnike, ki so sodelovali pri nasilnem zatrtju protivladnih protestov, čaka roka pravice. "Vsi, ki so sodelovali v tistih pokolih, bodo odgovarjali pravici," je zatrdil in dodal, da sam ni nikoli ukazal varnostnim silam, naj na protestnike streljajo s pravim strelivom.
Nova vlada narodne enotnosti, v kateri naj bi prvič sodelovala tudi opozicija, je sicer ob ponedeljkovi predstavitvi štela 19 članov – osem, ki so služili že pod Ben Alijem, tri opozicijske voditelje in več predstavnikov civilne družbe. Vlada naj bi državo vodila do naslednjih predsedniških in parlamentarnih volitev, ki bodo predvidoma v šestih mesecih.
Tudi z novo vlado pa se razmere v Tuniziji niso pomirile, saj je ljudi razjezila odločitev Ghannouchija, da ohrani prevlado Ben Alijeve stranke Demokratsko združenje za ustavo (RCD). "Lahko živimo samo ob kruhu in vodi, ne pa z RCD," so vzklikale jezne množice, ki sicer že več dni zahtevajo ukinitev RCD.
Ghannouchi je sicer skupaj z začasnim predsednikom Fouedom Mebazaaom izstopil iz Ben Alijeve stranke Demokratsko združenje za ustavo (RCD), uradno, da se jasno loči državne organe od političnih strank. Stranka pa je nato iz svojih vrst tudi izključila Ben Alija in sicer "po resnih dogodkih, ki so pretresli državo". Vprašanje pa je, ali bo to pomirilo Tunizijce.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.