Srbija pripravljena na status kandidatke, Črna gora na pogajanja

Evropska komisija je v Bruslju ob rednem širitvenem pregledu ocenila, da je Srbija pripravljena, da postane kandidatka za članstvo v Evropski uniji, Črna gora pa, da začne pristopna pogajanja z Unijo. Kosovu pa je obljubila, da bo do konca leta z njim začela vizumski dialog.

Na začetek pogajanj bo Srbija po mnenju komisije pripravljena, ko bo dosegla "dober napredek na enem ključnem področju". To področje je dialog s Kosovom. Zadnji krog dialoga Beograda in Prištine pod okriljem EU je bil odpovedan zaradi napetosti na severu Kosova.

Črna gora je po oceni komisije pripravljena, da začne pogajanja, saj je dosegla zadovoljive rezultate pri uresničevanju sedmih prioritet, ki jih je komisija postavila kot pogoj za ta korak. Država je za status kandidatke zaprosila v letu 2008 in ga dobila decembra lani.

Datuma za začetek pogajanj Črne gore komisija ni opredelila. Komisar za širitev Štefan Füle je le pojasnil približen časovni okvir. 9. decembra bo o tem odločal vrh EU. Če bo odločitev pozitivna, bi lahko bila v začetku prihodnjega leta medvladna konferenca, s katero bi formalno odprli pogajanja, nato pa se začne proces screeninga, ki traja približno eno leto. Šele nato bo Črna gora začela odpirati pogajalska poglavja.

Komisija vsako jesen objavi širitveni sveženj, ki zajema poročila o napredku kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v Uniji ter širitveno strategijo. Kandidatke so Hrvaška, Turčija, Makedonija, Islandija in Črna gora, potencialne kandidatke pa Srbija, Albanija, BiH in Kosovo.

Širitveni pregled prinaša tudi razmeroma dobro novico za Kosovo. Komisija je namreč danes napovedala, da bo glede na napredek Kosova pri vnovičnem sprejemanju in integraciji povratnikov proti koncu leta z njim začela vizumski dialog. Glavni izziv ostajata organizirani kriminal in korupcija. Komisija je s Kosovom tudi pripravljena zagnati strukturni dialog o pravni državi. Kosovo je zdaj edini del Zahodnega Balkana, katerega državljani za vstop v EU potrebujejo vizum.

Za preostale države Zahodnega Balkana tokrat ni posebnih novic. Makedonija je sicer že tretjič dobila priporočilo komisije, da lahko začne pristopna pogajanja, na kar čaka od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke. A preboja ne bo, dokler ne bo rešila spora z Grčijo glede imena.

Albanija ni dobila priporočila, naj ji države članice dodelijo status kandidatke, ker po mnenju komisije ni izpolnila pogojev za ta korak. Komisija je državi opredelila 12 ključnih področij, na katerih je bistven napredek za dodelitev statusa kandidatke, ki ga država ni dosegla.

BiH, ki še ni zaprosila za članstvo v Uniji, je na repu kolone držav v čakalnici za vstop v EU. Komisija ugotavlja, da napredek BiH na poti v EU bistveno ovira neuspešno iskanje političnega dogovora o oblikovanju vlade.

Najbliže EU je od vseh držav v regiji seveda Hrvaška, ki je junija končala pogajanja in bo predvidoma 19. decembra v Varšavi podpisala pristopno pogodbo. Komisija je danes podala pozitivno mnenje o njeni pripravljenosti na vstop v Unijo. Hrvaška bi po mnenju komisije 28. članica EU morala postati 1. julija 2013.

Današnje mnenje komisije glede Hrvaške je bilo predvsem formalnost, potrebna za zagon postopkov v Evropskem parlamentu, ki mora dati soglasje k podpisu pristopne pogodbe. Nato morajo to dokončno potrditi še države članice Unije.

Komisija je sicer Hrvaško pozvala k nadaljevanju začetih reform in njihovi implementaciji, saj bo do njenega vstopa v EU pozorno spremljala uresničevanje vseh zavez, sprejetih v pogajanjih, še posebej glede nadaljnjega doseganja rezultatov na področju pravosodja.

Komisija je v poglavju o bilateralnih odnosih Hrvaške pozdravila uveljavitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ter navedla, da bo prispevala k vzpostavitvi in delovanju arbitražnega sodišča, kot to predvideva arbitražni sporazum.
Poleg tega je izpostavila soglasje Hrvaške za nadaljevanje pogajanj o vprašanju garancij za devizne vloge pred Banke za mednarodne poravnave v Baslu ter dogovor Hrvaške in Slovenije o prihodnji izmenjavi ribiških pravic v teritorialnih vodah.

Komisija vsako jesen objavi širitveni sveženj, ki zajema poročila o napredku kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v uniji ter širitveno strategijo. Kandidatke so Hrvaška, Turčija, Makedonija, Islandija in Črna gora, potencialne kandidatke pa Srbija, Albanija, BiH in Kosovo.

Vse predloge in priporočila komisije morajo sicer potrditi države članice s soglasjem, šele nato so lahko uresničena v praksi. Širitev in Zahodni Balkan sta običajno na dnevnem redu decembrskega vrha EU, ki ima zadnjo besedo glede udejanjenja priporočil komisije.

Kacin in Fajonova pozdravila priporočila Bruslja glede širitve

Odločitev Evropske komisije o začetku pristopnih pogajanj Črne gore z Evropsko unijo in dodelitvi statusa kandidatke Srbiji je naletela na pozitivne odzive med evropskimi poslanci iz Slovenije. Jelko Kacin (ALDE/LDS) in Tanja Fajon (S&D/SD) sta ob tem poudarila, da gre za priznanje Črni gori in Srbiji za opravljene reforme.

"Danes je eden najpomembnejših dni v zgodovini evropskih integracij Srbije, v kolikor bo Svet EU podprl to priporočilo na decembrskem zasedanju. S tem bo Srbija postala država kandidatka; ne njena vlada, niti njena opozicija, ampak Srbija kot država in vsi njeni državljani," je v odzivu na priporočilo Bruslja za dodelitev statusa kandidatke Srbiji zapisal Kacin.

Ob tem je poslanec, ki je tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo, opozoril, da samo Beograd lahko prispeva k odločitvi Sveta EU s hitro obnovitvijo dialoga s Prištino in konkretnimi rezultati v boju proti korupciji.

Glede Črne gore, za katero so v Bruslju ocenili, da je pripravljena, da začne pristopna pogajanja z unijo, pa Kacin meni, da je komisija Črni gori dala jasno priznanje za dosežene reforme in krepitev konsenza v zvezi z evropsko prihodnostjo države.

Črna gora tako po mnenju poslanca ne bo ponovila primera Makedonije, ki kot država kandidatka čaka na začetek pogajanj že šest let, temveč bo po vstopu Hrvaške v EU prevzela štafeto širitve in postala gonilna sila evropskih integracij za vse sosednje države. Poudaril je še, da mora črnogorska vlada tudi v prihodnje krepiti pravno državo in nadaljevati z borbo proti korupciji, kjer ni politično nedotakljivih.

"Danes je pomemben dan za obe državi, ki sta s storjenim napredkom dokazali zavezanost evropskemu približevanju, kot tudi za regijo in Evropsko unijo, saj širitveni sveženj potrjuje, da je projekt širitve živ in da se kljub ekonomski in finančni krizi nadaljuje," pa je ob predstavitvi širitvenega svežnja v Evropskem parlamentu poudarila Fajonova.

Ob tem je dejala, da je pomembno, da Hrvaška, ki bo decembra podpisala pristopno pogodbo za članstvo, nadaljuje podporo pristopnemu procesu preostalih držav Zahodnega Balkana in da države v regiji rešujejo odprta dvostranska vprašanja, čim prej je mogoče, v dobrososedskem duhu in skozi dialog, so še sporočili iz poslankine pisarne.

Fajonova je tudi pozdravila napoved, da bo Evropska komisija do konca leta odprla dialog za odpravo vizumov s Kosovom. Dejstvo, da je državljani Kosova kot edini v regiji potrebujejo vizume za potovanje v države schengna, namreč po njenih besedah povzroča vse večje frustracije med ljudmi in predstavlja tveganje za množično nezakonito odseljevanje, organiziran kriminal in korupcijo.

Vse predloge in priporočila komisije morajo sicer potrditi države članice s soglasjem, šele nato so lahko uresničena v praksi. Širitev in Zahodni Balkan sta običajno na dnevnem redu decembrskega vrha EU, ki ima zadnjo besedo glede udejanjenja priporočil komisije.