Španska veja Anonymousa na udaru policije

Iz Španije poročajo o aretacijah treh domnevno "vodilnih članov organizacije“ Anonymous oziroma njene španske veje. Policisti naj bi hišne preiskave že zaključili, zasegli pa so računalnike. Policijska akcija je potekala istočasno v treh španskih mestih – Barcelona, Valencia in Almeria. Vsi trije naj bi bili 30-letniki. 

Aretirani naj bi bili odgovorni za organizacijo in usmerjanje delovanja španskih Anonymousov. Tako naj bi sodelovali v hekerskih napadih na številna podjetja, ki so zavrnila sodelovanje z Wikileaksom oziroma njenim predstavnikom Julianom Assangeom. Odgovorni naj bi bili tudi za napade na Sony Playstation in na nekatere španske banke, prav tako na italijansko energetsko podjetje Enel SpA, poročajo tuji mediji.

Predstavniki španskih policistov so že potrdili, da je bil eden izmed računalnikov, ki so jih zasegli v hišnih preiskavah, uporabljen za hekerske napade. Preiskavo so začeli že lanskega oktobra, njihov specializirani oddelek za računalniški kriminal pa je raziskal nekaj milijonov podatkov, s pomočjo katerih so nato ugotovili, kdo je koordiniral in vodil napade.

K napadom na vladne strani so se priključili številni posamezniki s celega sveta

K napadom na vladne spletne strani oziroma na strani različnih podjetij so se lahko priključili tudi popolnoma navadni državljani. Anonymous je namreč ob vseh ostrejših napadih na žvižgača WikiLeaks pozival ljudi, naj se jim pridružijo k "obrambi svobode govora na internetu". Tako so se popolnoma običajni ljudje lahko priključili k DDoS napadu. Koordinacija je potekala prek njihovih Twitter in Facebook profilov, na katerih so objavljali čas začetka napada, tarčo, prav tako povezave na njihove spletne strani, kjer so ljudje lahko prevzeli programe, s katerimi so se nato priključili napadu. Seveda sta omenjena spletna socialna omrežja nenehno blokirala Anonymousove profile, a ta je vedno znova odkril način, da ljudem sporoči, kdo je naslednja tarča in kdaj se bo začel napad.

Španski policisti so dejali, da so aretirani sodelovali tudi v napadih na vladne spletne strani Egipta, Alžirije, Libije, Irana, Čila, Kolumbije in Nove Zelandije.

Anonymous pravi, da so hektivisti, ki se borijo za svobodo govora, prav tako sodelujejo pri akcijah ljudi, ki se upirajo represivnim državnim aparatom in diktatorjem. Učijo jih tudi, kako naj se zavarujejo, da jih represivne oblasti ne bodo izsledile na spletu in podobno. Danes so izvajali tudi napade na turške vladne strani, saj so kritični do "cenzure svobode govora, ki jo izvaja Turčija". Opozarjajo pa tudi, da DDoS napad ni hekerski napad. Pri DDoS napadu pač povzročijo tolikšno preobremenitev določene spletne strani, da je ta nedostopna.

EU nad kibernetski kriminal

Evropska komisija je vzpostavila predhodno skupino za posredovanje pri omrežnih incidentih, povezanih z institucijami EU. Po enoletnem pripravljalnem delu te predhodne skupine se bo naredilo oceno, ki bo osnova za oblikovanje pogojev za ustanovitev skupine s polnimi pooblastili, so danes sporočili iz Bruslja.

Članice EU so se strinjale, da morajo sprejeti strožje kazni zoper hekerje. Zato predlagajo, da se za ta dejanja zagrozi zaporna kazen najmanj petih let. Kaznovali bi tudi tiste, ki s pomočjo virusov prevzemajo nadzor nad računalniki in kradejo podatke uporabnikov. Prav tako želijo znotraj Europola ustanoviti poseben oddelek, ki bi se ukvarjal le s kibernetskim kriminalom.