Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana meni, da je najboljše, da se vprašanje iranskega jedrskega programa v primeru, če pogajanja z Evropejci ne bodo uspela, preda Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA). "V tem primeru bi morali znova preučiti vprašanje iranskega jedrskega programa. Mislim, da bi to moralo potekati predvsem na Dunaju. Seveda pa moramo dobiti jamstvo Teherana o zaustavitvi njegovega programa bogatitve urana," je dejal.
Francija, Velika Britanija in Nemčija skušajo Iran od decembra lani prepričati, naj jasno dokaže, da ne proizvaja jedrskega orožja, kot sumi ameriška administracija. EU v zameno Teheranu v okviru političnega dialoga ponuja sodelovanje na področju jedrske energije, tehnologije in trgovine.
Iran je novembra lani privolil v prekinitev bogatenja urana v času pogajanj z EU, vendar vztrajno ponavlja, da lahko prekinitev traja le nekaj mesecev in da ne bo privolil v popolno ustavitev bogatitve urana. Iran je že večkrat zatrdil, da ne želi proizvajati jedrskega orožja in da ima pravico do nadaljnjega razvoja jedrske tehnologije v miroljubne namene.
ZDA zahtevajo, da je potrebno v primeru neuspešnih pogajanj med EU in Iranom problem predati v reševanje Varnostnemu svetu ZN. V takšnem primeru bi Iranu grozile sankcije.
Začetek registracije predsedniških kandidatov
V Iranu se je začela registracija kandidatov za predsedniške volitve, ki so napovedane za 17. junij. Na volitvah bodo izbirali naslednika reformističnega predsednika Mohameda Hatamija, ki po dveh zaporednih mandatih ne more več kandidirati. Je pa kandidaturo med drugimi napovedal nekdanji voditelj Akbar Hašemi Rafsandžani.
70-letni Rafsandžani, ki velja za pragmatičnega konservativca, je bil predsednik Irana med letoma 1989 in 1997, sedaj pa je vodja iranskega sveta varuhov in s tem drugi najpomembnejši človek iranske oblasti.
Po današnjih navedbah ministrstva za notranje zadeve je več kandidatov oddalo svoje kandidature že takoj po odprtju urada za registracijo, vendar med njimi zaenkrat še ni znanih imen. Rok za oddajo kandidature se zaključi v soboto zvečer, zatem pa bo prijave natančno pregledal svet varuhov, ki velja za zelo konservativno državno telo.
Na volitvah bodo lahko nastopili le tisti kandidati, ki jih bo ta svet odobril. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je zaradi tega prišlo do protestov, saj je svet varuhov zavrnil kar 2000 kandidatur, večinoma reformističnih politikov. Na zadnjih predsedniških volitvah leta 2001 je svet odobril le deset od skupno 814 prijavljenih kandidatov.
Prihodnjega predsednika Irana čaka težka naloga. Po eni strani se bo moral soočiti z vedno večjimi pritiski mednarodne skupnosti zaradi njegovega spornega jedrskega programa, po drugi strani pa ga doma čakajo številni gospodarski problemi, predvsem zaradi visoke inflacije in pomanjkanja delovnih mest.
