Nemiri so se začeli v soboto, ko je policija izpraznila osrednji trg v Erevanu. Na njem so od predsedniških volitev 19. februarja taborili protestniki, ki so oblasti obtožili poneverbe glasov. Čeprav je večina zahodnih opazovalcev volitev ugotovila, da so volitve "večinoma potekale v skladu z mednarodnimi standardi," protestniki menijo, da bi namesto nekdanjega premierja Serža Sarkijana moral zmagati opozicijski voditelj Levon Ter-Petrosjan.
Potem ko so protestniki pričeli s prižiganjem bencinskih bomb, ropanjem trgovin in zažiganjem avtomobilov, so oblasti na ceste poslale vojsko, ki je zadušila izgrede. Armenske oblasti so zaradi nasilja uvedle izredne razmere, ki jih je ponoči na izrednem zasedanju potrdil tudi armenski parlament. Izredne razmere naj bi v državi veljale vsaj do 20. marca. V tem času so prepovedana vsa zborovanja, mediji pa bodo pod cenzuro.
Vodja opozicije Levon Ter-Petrosjan ostaja v hišnem priporu. ZDA pa so danes pozvale obe sprti strani v Armeniji, naj se "v izogib nadaljnjemu nasilju, držijo pravnih okvirov, se čimbolj vzdržijo provokacijam in ponovno vzpostavijo politični dialog".
Armenija leži v regiji, ki postaja ključno tranzitno območje za nafto in plin iz Kaspijskega morja na zahodna tržišča. Ovse je danes sporočil, da je v Armenijo poslal posrednika, ki bo poskušal obe strani pripraviti k pogajanju in izhodu iz te krize s političnim dialogom. Na razmere so se odzvali tudi pri Svetu Evrope, kjer so zaskrbljeni zaradi dogajanja, še zlasti glede smrtnih žrtev.
Na razmere v državi se je danes odzval tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Vse vpletene strani je pozval, "naj se vzdržijo in ne ukrepajo prenagljeno ter s tem omogočijo normalizacijo stanja". Dialog z opozicijo se mora ponovno vzpostaviti, saj je to edina pot, je dodal Solana.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.