Smrtne živalske bolezni ogrožajo tudi človeka

Agencije Združenih narodov so, kot piše časopis Independent,  v zadnjih dve desetletjih zabeležile najmanj 45 bolezni, ki so prešle z živali prešle na človeka, pričakujejo pa, da bi se lahko v prihodnosti to število še močno zvišalo. Drastične spremembe v okolju sprožajo velike spremembe za človeških bolezni. Montira Pongsiri, znanstvenik, ki dela za ameriško agencijo za zaščito okolja, opozarja, da so taki preskoki bolezni v preteklosti predstavljali uničujoč udarec za širjenje bolezni.

"Kot kaže, smo priča izrazitim spremembam globalnih bolezni. Zadnji izbruhi nalezljivih bilezni so najverjetneje vzpodbujeni zaradi globalizacije in ekoloških posegov," je povedal Pongsiri. Skupaj s še osmimi kolegi so preučevali pet pojavov bolezni – malarijo, limsko boreliozo (širijo jo klopi), hantavirus (širijo ga miši in podgane), zahodno nilsko bolezen (širijo jo komarji) in šistosomiazo (v žilah se naselijo črvi). Ugotovili so, da spremembe pri obdelovanju zemlje, načinu kmetovanja in spremembe podnebja povzročajo izbruhe teh bolezni.

Eden izmed zelo znanih virusov, ki so preskočili živalsko-človeško oviro, je hiv. Za virus, ki povzroča aids, znanstveniki verjamejo, da je v preteklem stoletju v Zahodni Afriki prešel s šimpanzev na človeka, od tedaj pa je zaradi omenjene bolezni po svetu umrlo že več kot 25 milijonov ljudi.

V prihodnosti bo še huje

Pandemija nove gripe, ki je marca lani izbruhnila v Mehiki, je prav tako posledica mešanja virusov, ki so okužili prašiče, ptiče in ljudi, s čimer je nastala nova pandemska vrsta virusa. Izkazalo se je, da ni tako nevaren, kot so sprva pričakovali, kljub temu pa je v prihodnjih desetletjih mogoče pričakovati, da bodo izbruhnile bolezni, ki bodo veliko bolj smrtne in bolj nalezljive kot sedaj.

David Murrell, predavatelj ekologije na Univerzi v Londonu, pravi, da je bilo od leta 1940 identificiranih več kot 300 novih bolezni, od tega jih je 60 odstotkov z živali prešlo na človeka. Pri tem je izrazil pričakovanje, da bodo bolezni tudi v prihodnosti prehajali z živali na človeka.

Jan Slingebergh, ki dela pri Organizaciji za hrano in kmetijstvo pri ZN, pa je dejal, spremembe pri načinu kmetovanja povzročajo kroženje virusov in bakterij, vključno z gripo, ki je sposobna okužiti tudi človeka. V državah kot so Kitajska, je povečanje povpraševanja po perutnini privedlo do masovnega povečanja živali. Samo na jugu Kitajske, naj bi bilo okoli 700 milijonov domačih rac.

Kar se tiče gripe, se je naraščujoče število virusnih podtipov preselilo z divjih na domače živali, ki so v tesnejšem stiku s človekom. Podobno ekspanzijo je bilo mogoče v zadnjem desetletju zaznati tudi v številu vrst gripe pri prašičih. Pri tem je Slingerbergh dodal, da je v 90. letih prejšnjega stoletja obstajala le ena vrsta prašičje gripe, sedaj so že tri, vsaka pa ima še številne podvrste. "Ni nobenega znaka, ki bi kazal, da se bo širjenje ustavilo. Kmetijstvo se bo širilo še naslednji dve desetletji, mi pa smo šele na začetku klimatskih sprememb," je zaključil.