Sodnik je odločal o pritožbi odvetnika dveh preprodajalcev z mamili, ki sta po trditvah tožilcev junija leta 1999 ubila policijskega informatorja, tožilstvo pa je zanju zahtevalo smrtno kazen. Obramba je bila osnovana na trditvi, da je zvezni zakon o smrtnih kazni iz leta 1994 neustaven.
Sodnik Rakoff je že aprila sporočil, da se s tem strinja, tožilcem pa dal čas do junija, da ga prepričajo v nasprotno. Kot kaže, jim ni uspelo, saj je sodnik zavrnil vse njihove utemeljitve in vztrajal pri stališču, da v ZDA neupravičeno obsodijo na smrt preveč ljudi.
Ameriška ustava prepoveduje "okrutno in neobičajno" kaznovanje, vrhovno sodišče ZDA pa je tisto, ki odloča o tem kakšno kaznovanje spada v to opredelitev, pri čemer se sklicuje na stopnjo doseženega soglasja v družbi. Z leti je prišlo do konsenza, da je pretepanje, bičanje in drugo mučenje nesprejemljivo, vendar pa smrtna kazen ostaja sprejemljiva za večino Američanov.
Vrhovno sodišče ZDA je pretekli mesec s šestimi glasovi proti trem odločilo, da so usmrtitve ljudi s prenizkim inteligenčnim količnikom neustavne, saj je v družbi prišlo do soglasja, da je to okrutna in neobičajna kazen. Trije najbolj konservativni sodniki vrhovnega sodišča, Antonin Scalia, Clarence Thomas in William Rehnquist, pa so v ločenem mnenju zapisali, da to ni res in da večina ameriške družbe podpira usmrtitve.
V tem se strinjajo s pravosodnim ministrom Johnom Ashcroftom, ki se po pisanju Washington Posta večkrat prepira s svojimi tožilci in zahteva smrtno kazen. V ZDA so najodločnejši zagovorniki smrtne kazni pripadniki krščanske desnice, kar je sicer v nasprotju s krščanskimi načeli, ki jih zagovarja Vatikan.
So trditve o rasizmu utemeljene?
Trdno zaupanje Američanov v upravičenost smrtne kazni pa so v zadnjih letih s pomočjo znanstvenega napredka omajale oprostilne sodbe za ljudi, ki so več let čakali na usmrtitev in trdili, da so nedolžni. Genetska tehnologija je guvernerja zveznih držav Illinois in Maryland prepričala, da sta uvedla moratorij na izvajanje smrtne kazni. Tudi ameriško pravniško združenje je leta 1997 priporočilo moratorij na zvezne usmrtitve. Številne raziskave poleg tega dokazujejo, da v ZDA usmrtijo neprimerno več temnopoltih ljudi kot pa belcev, zato je tudi nekdanji predsednik Bill Clinton ukazal moratorij na smrtno kazen, dokler se ne razišče, ali so trditve o rasizmu pri smrtni kazni utemeljene.
Smrtna kazen, ki jo izrečejo zvezna sodišča, je v ZDA bolj redek pojav, ker večino procesov zaradi umora opravijo v zveznih državah, ki tudi same poskrbijo za kaznovanje. V ZDA smrtno kazen pozna 38 od 50 zveznih držav, ki večinoma ubijajo s smrtonosno injekcijo. Samo v zvezni državi Nebraski vztrajajo pri električnem stolu kot edini obliki kaznovanja obsojencev.
Tožilci v newyorškem primeru so zahtevo po smrtni kazni utemeljevali z dejstvom, da zvezna oblast v zadnjih 14 letih izvajanja smrtnih kazni ni storila nobene napake in da pri nobenem od 31 usmrčenih obsojencev kasneje niso nikoli odkrili dokazov o nedolžnosti. Tožilci so prav tako trdili, da je kongres ob sprejemanju zakona o izvajanju smrtne kazni leta 1994 dodobra pretehtal razloge za in proti, poleg tega pa je vrhovno sodišče že odločilo, da v primerih smrtne kazni procesna pravila ne zagotavljajo postopka brez napak.
Usmrčenih preveč nedolžnih ljudi
Študije o katerih je sodnik Rakoff govoril, da kažejo na veliko število nedolžnih obsojencev na smrt, pa se, po trditvah tožilcev nanašajo na državna in ne zvezna sodišča. Sodnik je vse utemeljitve zavrnil, tožilci pa se bodo najverjetneje pritožili na prizivno sodišče. Obstaja možnost, da primer pride pred vrhovno sodišče, ki ga lahko sprejme ali zavrne.
Sodnik Jed Rakoff se je strinjal z utemeljitvijo odvetnikov dveh obsojencev, da v ZDA usmrtijo nesorazmerno več temnopoltih ljudi, tistih, ki nimajo denarja za dobrega odvetnika in tistih, ki prihajajo z roba družbe. Menil je, da je proces pomanjkljiv, ker poteče preveč časa od trenutka obsodbe, do morebitne potrditve nedolžnosti obsojenca, kar pomeni, da je ponavadi že prepozno. Proces proti preprodajalcema mamil Alanu Quinonesu in Diegu Rodriguezu, ki sta po trditvah tožilcev leta 1999 zvezala, mučila in ubila policijskega informatorja Edwina Santiaga, se bo sicer začel septembra.
