Smrt po kemičnem napadu

Drugi dan sojenja strmoglavljenemu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu zaradi genocida nad iraškimi Kurdi je na sodišču v Bagdadu nastopila prva priča, kurdski vaščan, ki je pričal o napadih iraške vojske s kemičnim orožjem.

Ali Mustafa Hama je pričal o letalskih napadih s kemičnim orožjem 16. aprila 1987 na dve vasi, ko se je po bombardiranju začel viti zelen dim, prebivalcem pa so pordečile oči in so bruhali. Mnogi so morali v bolnišnico, številni so umrli, je dejal. Sadam Husein in ostali obtoženci so pričanje poslušali brez izraza na obrazih.

Ob začetku zaslišanja sta dva obtoženca trdila, da je bila operacija Anfal upravičena v luči takratne iransko-iraške vojne (1980-1988) kot operacija proti kurdskim in iranskim gverilcem. Bivši obrambni minister in poveljnik operacije Anfal, Sultan Hašim al Taj je tako zatrdil, da so se kurdske in iranske sile borile proti iraškim in da so se torej borili poti organizirani iranski vojski, "ki ni imela samo letal in tankov".

Sojenje po operaciji Anfal

Sadamu Huseinu in šestim soobtoženim sodijo zaradi genocida in vojnih zločinov med tako imenovano operacijo Anfal, v okviru katere je v letih 1987 in 1988 potekalo množično prisilno preseljevanje Kurdov na severu Iraka. Tožilstvo v obtožnici navaja, da je iraška vojska takrat v letalskih napadih, napadih z bojnimi plini in "čiščenjem" v kurdskih "prepovedanih območjih" ubila 182.000 civilistov.

Huseinu sodijo tudi zaradi ukaza poboja 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1982, obsodba pa naj bi bila znana 16. oktobra. Na tokratnem sojenju se je prvič iz oči v oči soočil s pričo, saj so na prvem pričale le anonimne priče.

Glavni tožilec je v ponedeljek, prvi dan sojenja, napovedal, da so posneli pričevanja 1175 žrtev, na sojenju pa jih bo pričalo 65 do 75. Med pričami naj bi jih mnogo "zasedalo položaje v sedanji vladi".