Pravice ostajajo
Slovenska zakonodaja s področja socialne varnosti je upoštevala direktive EU, tako da bodo vse tiste pravice, ki so že na razpolago, ostale tudi po vstopu države v EU, je zagotovil minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
Pravno formalna podlaga za ohranjanje pravic s področja socialne varnosti je bila doslej opredeljena v bilateralnih sporazumih o socialni varnosti oziroma o socialnem zavarovanju, zdaj pa bo te sporazume nadomestila uredba 1408/71. Ta temelji na več načelih in pravilih, je dejal Dimovski. Načelo enakega obravnavanja državljanov držav prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi državljanstva. Načelo izključne uporabe zakonodaje ene same države članice določa uporabo samo ene zakonodaje za enako časovno obdobje za določitev pravic in obveznosti oseb, za katere velja uredba.
Pravilo seštevanja
Za pridobitev, ohranitev in izračun dajatev velja pravilo seštevanja obdobij, ki določa, da mora pristojna institucija pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev določene dajatve, upoštevati obdobja zavarovanja, zaposlitve ali prebivanja, ki jih je oseba dopolnila v drugi državi članici, kot da bi bila dopolnjena v tej državi. Pravilo preprečevanja prekrivanja dajatev preprečuje primere, ko bi bila oseba istočasno upravičena do enakih dajatev po zakonodajah več držav članic. Pravilo izplačevanja dajatev v drugo državo članico, praviloma v državo prebivališča, pa zagotavlja izplačilo dajatev, pridobljenih v eni državi članici, v katero koli drugo državo članico, v kateri prebiva upravičenec, in to brez sprememb, znižanj ali mirovanja dajatev.
Družinske dajatve
Družinske dajatve zagotavlja država, kjer je delavec zaposlen, in sicer tako v primeru, ko otroci prebivajo s to osebo v isti državi, kot tudi v primeru, ko imajo otroci prebivališče v drugi državi. Če bi bil isti družinski član v istem obdobju upravičen do dajatev iz dveh držav, mu pripada dajatev države, v kateri stalno prebiva.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Na tem področju uredba določa seštevanje zavarovalnih dob, pridobljenih v dveh, treh ali več državah. Seštevanje dob, prebitih v različnih državah, omogoča zavarovancem, da pridobijo potrebno dobo, ki jim ob izpolnitvi določene starosti omogoči upokojitev. Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo Nataša Belopavlovič, lahko delavec, ki je npr. po deset let delal v štirih različnih državah, vso delovno dobo sešteje in dobi štiri pokojnine.
Nadomestila za čas brezposelnosti
Glede nadomestil za čas brezposelnosti pa bo besedah Cvelbarjeve velja, da se načeloma dodelijo po zakonodaji države, kjer oseba dela. V primerih čezmejnih delavcev pa je za dajatev pristojna država, v kateri delavec prebiva.