
Odločitev bo najverjetneje sprejeta šele v Pragi, ko bo zavezništvo v svoje vrste povabilo od ene do devet držav kandidatk. Pozno odločitev o sprejemu novih članic Robertson pričakuje iz več razlogov. Poudaril je, da se jeseni ne zaključi tretje leto uresničevanja nacionalnih programov akcijskega načrta za članstvo (MAP). Dejal je, da mora biti odločitev nedvoumna, saj se jo sprejema le enkrat. "Prepričani moramo biti, da država res izpolnjuje zahtevane pogoje," je dodal.
»Članstvo v zvezi Nato ni darilo, temveč dodana vrednost, torej nekaj, od česar imata koristi obe strani," je poudaril. V zavezništvu, ki je v boju proti terorizmu obudilo peti člen svoje ustanovne pogodbe, ki vodi tri misije na Balkanu, ki sodeluje s 27 partnerskimi državami, ki krepi odnose z Rusijo, Ukrajino in sredozemskimi državami, drugače sploh ne more biti.
Širitev zavezništva je Robertson danes označil za eno od "velikih tem leta 2002", z odločanjem o kateri se bo zveza Nato začela ukvarjati že maja v Reykjaviku, ko se bodo sestali zunanji ministri 19 držav članic. Devetnajsterico bom ob tej priložnosti pozval, naj svojih predlogov za iskanje soglasja o novih članicah v mesecih, ki bodo sledili, ne razgrinja javno, saj je pri tem treba upoštevati tudi politične razmere v devetih kandidatkah.
Med drugimi osrednjimi temami, s katerimi se bo Nato ukvarjal v letošnjem letu, je posebej izpostavil boj proti terorizmu. S tem se zavezništvo aktivno ukvarja in v njem tudi sodeluje - prav te dni v ZDA pošilja dve dodatni radarski letali vrste awacs. Zanemaril ni niti drugih nalog, kot so posredovanje na Balkanu in krepitev odnosov z Rusijo. Leto 2002 bo za Nato zelo delovno leto.