Sirija: pred štirimi leti so želeli demokratično pomlad, a razbesnela se je vojna

Pred štirimi leti so v južnosirskem mestu Dara izbruhnili prvi prodemokratični protesti. Režim Bašarja al Asada jih je skušal zatreti s silo, a protesti so se le krepili in širili po celotno državi. Nasilje se je stopnjevalo, tako da so se uporniki začeli oboroževati. Protesti so se kmalu sprevrgli v državljansko vojno. Boji so leta 2012 dosegli prestolnico Damask in drugo največje mesto Alep.

Obe strani zagrešili vojne zločine

Do junija 2013 je bilo po podatkih Združenih narodov (ZN) v spopadih ubitih že okoli 90.000 ljudi. Leto kasneje še enkrat toliko. Do marca letos so glede na podatke ZN in aktivistov našteli že 220.000 žrtev spopadov. Večina države je praktično že uničena. V spopadih so uporabljali tudi kemično orožje, po ocenah ZN pa sta obe strani zagrešili številne vojne zločine – od pobojev in mučenj do posilstev.

V sirskih centrih za pridržanje, ki so pod nadzorom režima, je od začetka krize marca leta 2011 med mučenjem umrlo skoraj 13.000 Sircev, med njimi 108 otrok, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Podatki observatorija kažejo, da je bila najmlajša žrtev izmed 12.751 ljudi, ki so umrli zaradi mučenja, stara 12 let. To število ne vključuje več kot 20.000 zapornikov, ki so "izginili" in katerih usoda ostaja neznana. Med najbolj zloglasne centre za pridržanje sodijo tista, ki jih vodijo obveščevalne službe sirskih letalskih sil in sirske vojske. Omenjeni izstradajo zapornike do smrti, bolnim odrekajo zdravila in jih izpostavljajo psihološkemu mučenju. Med zaporniki so politični aktivisti, uporniki in demonstranti. Glede na poročilo Human Rights Watch iz leta 2013, pripadniki sirskih varnostnih oblasti pretepajo zapornike s pendreki in kovinskimi palicami, medtem ko zvezani za zapestje visijo s stropa. Poročilo navaja tudi, da so bila posilstva in spolne zlorabe v centrih za pridržanje prav tako uporabljena kot "metoda vojne".

Grozljive posledice za otroke

Zaradi naraščajočega nasilja je po podatkih Unicefa prizadetih že 14 milijonov otrok iz Sirije in Iraka. Od tega približno dva milijona otrok živi na nevarnih območjih, kjer potekajo spopadi, in so zato odrezani od humanitarne pomoči, ki jo potrebujejo. Poleg tega okrog 2,6 milijona sirskih otrok ne hodi v šolo. Tuje tiskovne agencije še naprej vsak dan iz Sirije v svet pošiljajo fotografije in posnetke ranjenih in mrtvih otrok.

Konflikt v Siriji je povzročil veliko humanitarno katastrofo. Po zadnjih ocenah EU kar 12,2 milijona Sircev oz. več kot polovica vseh prebivalcev potrebuje nujno humanitarno pomoč. Število se je glede na lani povečalo za skoraj tretjino.

Sirski begunci pa predstavljajo vse večji problem tudi v sirskih sosedah, Libanonu, Jordaniji in Turčiji, v katerih naj bi si zatočišče poiskali najmanj štirje milijoni Sircev. Mnogi begunci se poskušajo prebiti tudi v Evropo, a številni končajo tragično pri poskusu prečkanja Sredozemskega morja.

Nič ne kaže, da bo nasilja kmalu konec

Nič pa ne kaže, da bi se kriza v Siriji lahko kaj kmalu razpletla. Velesile poudarjajo, da je možna le politična rešitev, a politični proces je praktično povsem zamrl. Nasilje bo v Siriji zato stalnica še kar nekaj časa, v zahodnih medijih opozarjajo analitiki in opazovalci. Težava je tudi, da so velik del ozemlja Sirije zavzeli skrajneži samooklicane Islamske države (IS), ki se ne pogajajo z nikomer.