V Varšavi je danes potekal vrhunec slovesnosti ob obletnici spodletele vstaje proti nacistični okupaciji v kateri je pred natanko 60 leti izgubilo življenje 20 tisoč Poljakov.
Ob tej priložnosti v Varšavo prispel ameriški državni sekretar Colin Powell, ki je v poljsko prestolnico prispel v soboto zvečer iz Sarajeva, ter podpredsednik britanske vlade John Prescott. Kot prvi nemški voditelj doslej pa se je praznovanja udeležil tudi nemški kancler Gerhard Schröder.
Na ulicah Varšave se je zbralo več tisoč ljudi, ki so želeli mednarodno skupnost spomniti na dogodke izpred šestdesetih let. Vojni veterani so se krvavega zloma poljskega odporniškega gibanja spomnili ob grobu neznanega junaka in nanj položili venec. Nemški kancler je ob današnjem dogodku zavrnil odškodninske zahteve Nemcev. " Nasprotujemo zahtevam nekaterih naših državljanov, ki zahtevajo oblikovanje centra za Nemce, izgnane iz Poljske, in vsem njihovim enostranskim zahtevam. Takšnim zahtevam bomo nasprotovali tudi pred mednarodnimi sodišči," je zatrdil Gerhard Schröder. Poljski premier Marek Belka je poudaril, da sta Nemčija in Poljska v minulih šestdesetih letih naredili velik napredek glede sprave med narodoma, obenem pa je namignil, da uradna Varšava pričakuje opravičilo zaveznikov, ki so leta 1944 Poljake pustili na cedilu.
Poljski zunanji minister Wlodzimierz Cimoszewicz je dejal, da današnji dan spominja na dejstvo kako je bila Poljska skozi večji del zgodovine osamljena. "Za svojo svobodo smo se borili ne le proti okupatorju, ampak tudi proti brezbrižnosti v svetu, ki je opazoval našo bitko. Vendar pa se je predvsem v zadnjih letih veliko spremenilo, predvsem s političnega stališča." Ob tem je ameriški zunanji minister Colin Powel, ki je včeraj prispel v Varšavo, obljubil, da Poljska ne bo nikoli več sama tako kot pred 60 leti. "Združene države bodo vedno pomagale Poljski na poti, ki jo je izbrala proti demokraciji, pomagali pa jim bomo tudi pri gospodarskem razvoju."
Oblast v Varšavi pa poudarjajo, da je današnja spominska slovesnost resnica in spominjanje vseh Poljakov, Evropi pa je po njihovem mnenju treba pokazati resnično zgodovino.
Minilo je 60 let od vstaje Poljakov
V poljski prestolnici poteka zadnji dan slovesnosti ob neuspeli varšavski vstaji proti nacistični okupaciji leta 1944. Poljaki pa so takrat skušali iz države pregnati nemško vojsko. Ko so sovjetske enote 1. avgusta leta 1944 prodrle vse do predmestja Varšave, je okoli 50 tisoč lahko oboroženih Poljakov začelo z vstajo. Računali so, da bo Varšava ob pomoči sovjetskih sil hitro osvobojena. Toda sovjetski voditelj Stalin je Rdeči Armadi prepovedal napredovanje v Varšavo. Sovjetski in poljski partizani, niso hoteli podpreti vstaje, ker je ni vodila komunistična partija. V želji, da po vojni prevzamejo oblast so komunisti hoteli, da nemški okupator uniči vse nekomunistične narodnoosvobodilne sile.
Britanci in Američani so sami hoteli pomagati upornikom in kljub tveganju želeli z letali oskrbovati upornike. Toda Stalin jim je to preprečil. 50 tisoč Poljakov se je skoraj dva meseca v pouličnih bojih spopadalo z 90 tisoč nemškimi vojaki. Upor so zadušile šele nemške elitne enote SS. Varšavo so zravnale z zemljo in pobile okoli 200 tisoč ljudi. Po koncu druge svetovne vojne je poljska komunistična stranka uvedla diktaturo. Redke preživele voditelje vstaje proti okupatorju pa so komunisti aretirali ali obsodili na smrt.
"Po vojni so mnoge vstajnike zaprli, jih onemogočali ali zatirali. Politiki komunističnega režima so ponaredili zgodovino, toda resnica in človeški spomin sta močnejša," je povedal poljski predsednik Aleksander Kwasniewski.
Šele 60 let po vstaji so v Varšavi zgradili spomenik in muzej upornikom. Rusija še danes zavrača kritike in opravičilo. So pa se opravičili Britanci, ker se niso dovolj odločno postavili proti sovjetskemu zavezniku Stalinu. Poljski partizani, ki so se borili proti nacistični Nemčiji so se zaradi vloge komunistov med vojno in z diktaturo po njej na svojih simbolih odrekli rdeči zvezdi in drugim komunističnim simbolom.
