Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel pravi, da Avstrija ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem želi doseči skupaj s prebivalstvom in ne proti njemu. "Deželni glavar Jörg Haider je v tem vprašanju ubral popolnoma pravilno pot," je dodal kancler.
Jörg Haider je 13. decembra na okrogli mizi z župani in strankarskimi predstavniki desetih južnokoroških občin napovedal, da naj bi dvojezične krajevne table postavili v tistih občinah, ki imajo vsaj deset odstotkov slovenskega prebivalstva, in v teh občinah le v tistih krajih, ki imajo vsaj 15 odstotkov manjšinskega deleža.
Temu naj bi sledil sveženj ukrepov, in sicer bi morali urediti finančno spodbudo za prizadete občine, slovenska društva ne bi smela prejemati višjih podpor kot "nemškogovoreča" društva, odpraviti bi morali "diskriminacijo" enojezičnih otrok v šolstvu, katoliška Cerkev bi morala rešiti "vprašanje liturgičnega jezika," Slovenija pa bi morala "nekaj postoriti za nemško manjšino." O tem predlogu bi morali po Haiderjevih besedah doseči soglasje v vseh tistih občinah, kjer naj bi bili posamezni kraji označeni dvojezično.
Od Bruna Kreiskega, ki je Avstrijo vodil med letoma 1970 in 1983, "ni bilo več nobenega kanclerja, ki bi se tako intenzivno ukvarjal z vprašanji narodne skupnosti," je še dejal Schüssel. Med drugim je uspelo urediti radijsko oskrbo slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, kar naj bi bil zgleden model za vso Evropo, poleg tega pa so letos na avstrijskem Koroškem postavili 20 novih dvojezičnih krajevnih tabel, je zatrdil Schüssel.
Dvojezična tabla pred celovško univerzo je doslej že večkrat razburila dele politične javnosti na avstrijskem Koroškem. Tako so na primer takratni svobodnjaki deželnega glavarja Haiderja zahtevali njeno odstranitev, ker naj bi vzbujala vtis, da gre za samostojen kraj z visokim deležem slovensko govorečega prebivalstva.
Problem dvojezične topografije pa še ni rešen. V štiri leta trajajočih pogajanjih s tako imenovanimi domovinskimi združenji in slovenskimi organizacijami so dosegli dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel v skupaj 158 krajih, naslednji korak pa je, da sedaj dosežejo dogovor tudi z župani v posameznih občinah, je pojasnil kancler. Za tak postopek naj bi se odločili na srečanju z vodji koroških vladnih strank 10. oktobra letos na izrecno željo tedanjega predsednika socialdemokratske stranke (SPOe) Petra Ambrozyja. V večini prizadetih občin župani namreč prihajajo iz vrst SPOe.
Kot je dejal Schüssel, sedaj nima smisla, da bi drug drugemu prebirali ustavo. Sam želi rešitev, za katero bo lahko stalo tudi prebivalstvo. Obenem Schüssel po lastnih besedah, ponuja obsežen program podpor za občine, ki so udeležene pri teh prizadevanjih. Polovico sredstev naj bi prispevali avstrijska Koroška, drugo polovico pa republika Avstrija. Avstrijski kancler je ob tem še dodal, da podpore ne smejo biti enostransko omejene zgolj na eno narodno skupino.
Vodja poslanskega kluba SPOe v deželnem zboru avstrijske Koroške Peter Kaiser je kritiziral, da se kancler sedaj zavzema za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na ravni občin. "Vprašanje mora rešiti kancler osebno, ki pri tem jasno zamuja," je opozoril Kaiser in dodal, da Schüssel skuša zaradi pomanjkanja sposobnosti za ureditev prevaliti odgovornost s pomočjo deželnega glavarja Haider na občine.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm pa je izrazil začudenje nad Schüsslovo matematično akrobacijo. "Sam se spomni namreč le tega, da so letos na avstrijskem Koroškem postavili pet novih dvojezičnih tabel iz ustrezne uredbe iz leta 1977, zato mu ni jasno, kako je kancler prišel do številke 20 novih tabel. Če Schüssel meni, da so glede dvojezičnih krajevnih napisov že dosegli širok konsenz, potem naj izda ustrezno uredbo in zadeva bi bila s tem rešena," je še dejal predsednik ZSO Sturm.
