Sanader zaradi nevarnosti pobega ostaja v priporu

Zagrebško sodišče je odločalo o podaljšanju pripora nekdanjemu premierju Hrvaške Ivu Sanaderju. Sanaderjevi odvetniki so trdili, da ni več razlogov za Sanaderjev pripor in so predlagali izpustitev. Obenem so ponudili najvišjo varščino, ki je bila doslej ponujena na hrvaških sodiščih, in sicer 12,4 milijona kun (1,6 milijona evrov) varščine. Znesek so ponudili Sanaderjeva soproga Mirjana in trije njegovi prijatelji, ki so bili pripravljeni zastaviti svoje hiše in stanovanja. Med njimi so predsednik sabora Luka Bebić ter poslanca HDZ Jerko Rošin in Mario Zubović.

Tožilstvo pa je predlagalo podaljšanje pripora zaradi nevarnosti pobega, saj so Sanaderja prijeli 10. decembra lani v Avstriji. Dan pred tem je Sanader zapustil Hrvaško, medtem ko je sodišče za njega zahtevalo pripor, sabor pa mu je odvzel poslansko imuniteto zaradi preiskave v primeru Fimi-Media.

Preiskovalni sodnik Krešimir Devčić je na koncu odločil, da Sanaderju zaradi nevarnosti pobega podaljša pripor, in sicer za 60 dni.

Sicer je tudi hrvaško ustavno sodišče minuli četrtek zavrnilo Sanaderjevo ustavno pritožbo glede pripora. Obenem so poudarili, da mora sodišče vsakič oceniti, ali še obstaja nevarnost, da bi nekdanji premier znova pobegnil.

Vpleten naj bi bil v številne afere

Sanader je v priporu v Remetincu kot prvoosumljenec v preiskavi v aferi Fimi-Media, v kateri ga bremenijo sodelovanja z nekdanjim šefom hrvaške carine Mladenom Barišićem in ostalimi osumljenci ter za zlorabo položaja in pooblastil. Osumljenci naj bi iz javnih podjetij in ministrstev preko oglaševalskega podjetja Fimi-Media črpali denar, ki naj bi končal v črnih skladih HDZ in v žepih zasebnikov. Preiskovalci sumijo, da so na ta način izčrpali več kot 13,5 milijona evrov, 3,75 milijona evrov pa naj bi Sanader zadržal zase.

Sicer pa se bo 28. oktobra začelo prvo sojenje proti Sanaderju zaradi suma prejemanja približno pol milijona evrov nezakonite provizije od celovške banke Hypo Alpe Adria sredi 90. let prejšnjega stoletja.

Tožilstvo Sanaderja bremeni, da je kot tedanji pomočnik zunanjega ministra od koroške banke prejel omenjeni denar za posredovanje pri posojilu v višini 20 milijonov evrov za hrvaško diplomacijo v letih 1994–1995. Obtožen je tudi vojnega dobičkarstva, saj je bila Hrvaška takrat v vojni. Sanader je večkrat ponovil, da se ne počuti odgovornega glede obtožnic Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok).

Obtožnica v primeru Hypo banke je prva, ki jo je protikorupcijski urad vložil proti nekdanjemu premierju. Sledila je obtožnica zaradi sprejema podkupnine od madžarskega energetskega giganta Mol za prevzem upravljavskih pravic v hrvaški naftni družbi Ina. Preiskovalci Sanaderja sumijo korupcije ter zlorabe položaja in pooblastil še v štirih primerih.