Rusi pokopali Jelcina

Na zgodovinskem moskovskem pokopališču Novodevičje so pokopali nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki je v ponedelkej umrl zaradi odpovedi srca. Pogrebne slovesnosti so se med drugim udeležili sedanji ruski predsednik Vladimir Putin. Pogreb je pred samim pokopališčem spremljala tudi večtisočglava množica ljudi.

Po besedah enega od pravoslavnih škofov, ki je vodil obred, je usoda Jelcina zrcalila dramatično zgodovino 20. stoletja. Želja ljudi, da bi živeli v svobodi, je bila zelo močna. Boris Nikolajevič je to čutil in pomagal to izvesti. Kot močna osebnost je prevzel odgovornost za državo v težkih in nevarnih časih za radikalne spremembe, je dodal.

Še zadnji poklon Jelcinu

Množica približno 300 ljudi se je že zjutraj v vrsti zbrala pred katedralo Kristusa odrešenika, kjer so se želeli še zadnjič pokloniti spominu na pokojnega nekdanjega ruskega predsednika. Jelcinu se je v torek že poklonilo več tisoč ljudi, med njimi najožji člani družine.

Kot je dejala neka 73-letna Rusinja, se je prišla pokloniti Borisu Nikolajeviču za vse, kar jim je dal: svobodo in priložnost, da lahko uresničijo svoje želje.

Na pogrebu ugledni politiki

Žalne slovesnosti so se v katedrali Kristusa odrešenika med drugim udeležili aktualni in nekdanji voditelji držav, ministri, diplomati in drugi visoki predstavniki. Med njimi nekdanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, nekdanja ameriška predsednika Bill Clinton in George Bush starejši, nekdanji britanski premier John Major, ukrajinski premier Viktor Janukovič, nekdanji poljski predsednik Lech Walesa, pa tudi nemški in avstrijski predsednik, Horst Koehler in Heinz Fischer.

V Moskvo so prispeli tudi armenski in beloruski predsednik, Robert Kočarjan in Aleksander Lukašenko, ter francoski in švedski zunanji minister, Philippe Douste-Blazy in Carl Bildt. Jelcinu se je poklonil tudi generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis, medtem ko se iz Slovenije žalnih slovesnosti in pogreba udeležil minister za kulturo Vasko Simoniti.

Jelcinu je v ponedeljek v 77. letu starosti v osrednji klinični bolnišnici v Moskvi odpovedalo srce. Bil je prvi predsednik Rusije po razpadu Sovjetske zveze. S tega položaja je odstopil 31. decembra 1999, nekaj mesecev pred iztekom mandata. Kot vršilec dolžnosti ga je nasledil tedanji premier Vladimir Putin, ki je bil nato spomladi 2000 tudi izvoljen na najvišji položaj v državi.