Pravosodno ministrstvo tobačno industrijo toži po civilnih določilih zakona "RICO", ki je bil sestavljen in se uporablja za preganjanje organiziranega kriminala. Pravosodno ministrstvo je sicer deloma zmagalo na sodišču prve stopnje, prizivno sodišče pa je menilo, da vlada po omenjenem zakonu ne more zahtevati odškodnine za nazaj.
Odločitev tričlanskega senata prizivnega sodišča, ki je bila sicer tesna (dva proti ena), je razveselila tobačno industrijo, ki bi bila v primeru potrditve zahtevane odškodnine potisnjena v propad. Pravosodno ministrstvo je proti tobačni industriji vložilo civilno tožbo, po kateri je zahtevalo krepko odškodnino, ker bi bilo to v primeru kazenskega pregona menda precej težje doseči.
Tožba proti tobačni industriji se sicer nadaljuje na prvi stopnji, saj sodnica Gladys Kessler ni izrekla končne sodbe, ampak je le ocenila, da lahko vlada zahteva 280 milijard dolarjev odškodnine za pretekle dobičke tobačne industrije, do katerih je ta prišla s prevaro, saj ni obvestila javnosti o škodljivih posledicah kajenja, čeprav se jih je dobro zavedala. Kesslerjeva je tobačni industriji dovolila, da se pritoži na sodbo glede odškodnine, čeprav proces, ki traja od septembra lani, še ne bo končan tako hitro. Tobačna industrija lahko še vedno dobi dodatne omejitve glede strategij trženja izdelkov in nalogo, da pomaga v kampanjah javnega zdravja in programov za opustitev kajenja.
Tobačna industrija je že pred šestimi leti dosegla dogovor o izvensodni poravnavi z zveznimi državami, po katerem mora plačati skupaj 246 milijard dolarjev za stroške zdravljenja kadilcev. Sedaj skuša podobno doseči tudi zvezna vlada. Na zatožni klopi so med drugim podjetja: Philip Morris USA, R.J. Reynolds, Brown & Williamson Tobacco, British American Tobacco, Lorillard Tobacco in Liggett Group.
