Pred več kot 300 tisoč romarji iz 84 držav, ki so preplavili Trg sv. Petra v Rimu in bližnje ulice, je poglavar rimokatoliške cerkve papež Janez Pavel II. za svetnika razglasil ustanovitelja organizacije Opus Dei, Josemaria Escriva de Balaguerja. Slovesnosti ob posvetitvi so se udeležili tudi politiki iz mnogih držav, med njimi podpredsednik italijanske vlade Gianfranco Fini, ter 400 škofov z vsega sveta.
Samo iz Španije so romarji prispeli z več kot tisoč čarterskimi poleti in nekaj sto avtobusi. Vsi hoteli in druga prenočišča v Rimu so polni do zadnjega kotička. Za nemoten potek slovesnosti so okolico Vatikana zaprli za ves promet. Množico romarjev pa je pomagalo usmerjati 1.800 prostovoljcev. Vendar pa je bilo razpoloženje romarjev precej bolj togo kot razpoloženje vernikov, ki so se udeležili junijske kanonizacije mističnega italijanskega meniha Padre Pija, ko so razglasitvi sledili glasni vzkliki ter ognjemet.
Spornost skrajne organizacije
Novi svetnik Escriva je ustanovitelj najbolj protislovne religiozne organizacije Opus Dei, ki ima v Rimskokatoliški cerkvi poseben status. Zelo veliko privržencev ima zlasti med politično desnico v Španiji, Italiji in Latinski Ameriki. Med vztrajnimi kritiki organizacije je tudi Kenneth Woodward, avtor knjige "Ustvarjanje svetnikov – kako katoliška cerkev odloči, kdo bo postal svetnik, kdo ne bo in zakaj?". Nedavno je namreč zapisal, da bogastvo in vpliv organizacije Opus Dei utišal že mnoge nasprotnike in celo njeni "pristaši vedo izredno malo o notranji strukturi in delovanju mračne cerkve znotraj cerkve".
Del kontroverznosti leži v tem, da se njeni člani zaobljubljajo na podoben način kot nune in duhovniki, čeprav so še vedno zaposleni na običajnih delovnih mestih. Najvišji sloj med laiki so člani, ki živijo v celibatu, čeprav niso redovniki ali redovnice. Svoje članstvo pa morajo vsako leto obnavljati. Organizacija ima svoje cerkve, univerze in šole, člani pa so izredno dejavni na svojih delovnih mestih, zlasti v medijih in na univerzah.
Organizacija je sporna predvsem zato, ker želi družbo preobraziti po svojih ortodoksnih, konservativnih religioznih in etičnih načelih. V ta namen Opus Dei nove člane rekrutira s precej vsiljivimi metodami ter jih vključuje v strogo hierarhično strukturo. S temeljito indoktrinacijo in psihološko učinkovitimi ukrepi posameznike preobrazi v vdane člane ter jih usposobi za prodor v gospodarstvo, bančni sistem, kulturo, izobraževanje in medije.
Posebej izrazit je vpliv Opus Dei v Španiji, Italiji, ZDA, Švici, Nemčiji in Avstriji, vendar pa se uspešno širi tudi v vzhodno Evropo, saj sta njegova zaveznika tiskovni predstavnik Svetega sedeža in osebni papežev tajnik, podpira pa ga tudi več kardinalov.
Svetništvo za čudežno ozdravitev
Zanimivo je, da je Escriva umrl leta 1975 in bil že po 17 letih, kar je za vatikanske razmere izredno hitro, razglašen za blaženega. Presenetljivo gladko pa je potekal tudi celoten postopek kanonizacije. Slovesne razglasitve se je danes udeležil tudi španski zdravnik Manuel Navado Rey, zaradi katerega je bil Escriva proglašen za svetnika. Leta 1992 je zdravnik zaradi dela z rentgenom namreč zbolel za rakom, zato je molil k blaženemu Josemariu Escrivi za ozdravitev. Potem ko je čudežno ozdravel, je sprožil postopek za kanonizacijo.
Medicinska komisija vatikanske kongregacije za svetniške postopke je ozdravitev podrobno raziskala in jo na koncu označila kot "zelo hitro, popolno in trajno ter znanstveno nerazložljivo". Posebna teološka komisija pa je 9. januarja 1998 potrdila, da je ozdravitev treba pripisati priprošnji blaženemu Josemariu Escrivi. 20. decembra 2001 je papež Janez Pavel II. potrdil, da se je leta 1992 na priprošnjo blaženega Josemaria Escriva zgodil čudež.
Kdo je bil novi svetnik?
Josemaria Escriva de Balaguer se je rodil 9. januarja 1902 v severnošpanskem Barbastru. Potem ko je bil star 15 let, se je odločil za duhovniški poklic in 28. marca 1925 prejel mašniško posvečenje. Od leta 1928 je bilo njegovo življenje posvečeno uresničevanju in širjenju Božjega dela (Opus Dei). Po drugi svetovni vojni se je preselil v Rim in od tod vodil svojo ustanovo. Umrl je 26. junija 1975 v Rimu in bil 17. maja 1992 razglašen za blaženega, danes pa ga je papež razglasil za 468. svetnika rimokatoliške cerkve.
