Glede nasprotij, ki sta jih pri obravnavi vprašanja Iraka imela s Putinom, je Bush dejal, da sta presegla določene razlike. "Pa še všeč mi je. Je dober prijatelj za preživljanje kakovostnega časa," je o kolegiju iz Rusije dejal Bush. Putin pa je pojasnil, da "se razhajata" glede reševanja praktičnih vprašanj Iraka, vendar se strinjata "v biti problema".
Bush in Putin sta sicer v skupni izjavi pozvala Iran in Severno Korejo, naj polno sodelujeta z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Da Iran ne razvije orožja za množično uničevanje, ni le v ruskem in ameriškem interesu, ampak v interesu vsega sveta, poudarjata Bush in Putin. Kot je dejal Putin, želijo ZDA in Rusija Iranu poslati "jasno, a spoštljivo sporočilo", naj poveča sodelovanje z IAEA, ki nadzoruje dodatno neširjenje jedrskega orožja v svetu. Podobno sporočilo je Bush naslovil tudi na Severno Korejo, ki jo je še pozval, naj "popolnoma in dokončno ustavi svoj jedrski program" in naj to dopusti tudi preveriti. Sicer pa sta govorila tudi o položaju na Bližnjem vzhodu, boju proti terorizmu in dvostranskih vprašanjih.
Bush in Putin sta se srečala prvič po štirih mesecih in po tednu osebnih prizadevanj Busha, tudi z nagovorom na splošni razpravi Generalne skupščine OZN, da bi dobil konkretne obljube o finančni in vojaški podpori Iraku. Čeprav so države Busheve prošnje v veliki meri preslišale, sam ni razočaran. "Priznavam, da nekatere države pri sodelovanju ovira to, da ni resolucije OZN", ki bi avtorizirala odhod mednarodnih sil v Irak. "Delamo na tem, da bi dobili zadovoljivo resolucijo," je še dejal Bush.
Predsednika sta se v Camp Davidu razglasila tudi za zaveznika v vojni proti terorizmu, Bush pa je v povezavi s tem načel tudi vprašanje Čečenije. "S teroristi se je treba boriti vsepovsod, kjer prinašajo smrt in razdejanje," je dejal Bush in dodal, da to "velja tudi za Čečenijo".
Tudi o gospodarskem sodelovanju
Pred srečanjem je ruski predsednik med obiskom ameriške borze izrazil upanje, da bo prišlo do preboja v gospodarskem sodelovanju med Rusijo in ZDA. Obenem je kritiziral trgovinske ukrepe ZDA iz časa Sovjetske zveze, ki jih ZDA še še niso odpravile trgovinskih ukrepov. "Imamo vse možnosti, da dosežemo preboj v poslovnem partnerstvu," je dejal Putin.
Po njegovih besedah je trgovinska menjava med Rusijo in ZDA v prvi polovici letošnjega leta narasla za več kot tretjino. Obenem je ruski voditelj izrazil "globoko obžalovanje", da še vedno ni odpravljen Jackson-Vanikov amandma, s katerim so bili proti Moskvi uvedeni trgovinski ukrepi v odgovor na ravnanje nekdanje Sovjetske zveze z judovskimi oporečniki.
Bush še naprej poziva k pomoči v Iraku
Ameriški predsednik George Bush, ki še nima konkretnih obljub o finančni in vojaški podpori Iraku, je v rednem tedenskem radijskem nagovoru poudaril, da "bi morale vse države dobre volje sodelovati v globalnem boju proti terorizmu". "V bitki med teroristi ubijalci in mirnimi narodi ni nevtralnosti. Vse države se morajo pridružiti boju proti teroristični grožnji, kjerkoli se pojavi, še preden teroristi povzročijo še več trpljenja in škode," je poudaril Bush. Kot je še dejal ameriški voditelj, si ZDA z drugimi državami prizadevajo za oblikovanje resolucije, ki bi razširila pristojnosti OZN v Iraku ter spodbudila druge države k prispevku denarja in vojakov za mednarodne enote v Iraku.
Po njegovih besedah bi OZN lahko pomagali pri oblikovanju ustave, izobraževanju javnih uslužbencev in pripravi volitev v Iraku. "Če na Bližnjem vzhodu ne bosta zagotovljena svoboda in napredek, se bo iz regije še naprej širilo nasilje, ki zahteva življenja tako v ZDA, kot tudi drugod po svetu," je še poudaril Bush.
Medtem je predstavnik Busheve administracije potrdil, da so ZDA OZN obljubile večjo politično vlogo pri prehodu Iraka v demokracijo, Velika Britanija in Španija pa sta pozdravili časovni načrt za prenos oblasti izvoljeni iraški vladi, ki ga je v petek predlagal ameriški državni sekretar Colin Powell. Načrt, po katerem bi v Iraku v šestih mesecih dobili ustavo in nato izvedli volitve, je sicer pozdravil tudi svet prehodne iraške vlade. "In na zelo osnovni ravni bi bili tako sposobni najti način, po katerem bi bil ta politični proces legitimen v očeh Iračanov in arabskega sveta," je še dejal predstavnik ameriške administracije.
Nemčija, Francija in Poljska bližje glede Iraka
Obrambni ministri Nemčije, Francije in Poljske so na srečanju v Heiligendammu na severu Nemčije nekoliko zbližali stališča glede vprašanja Iraka. Nemčija in Francija, kot nasprotnici napada na Irak, ter Poljska, ki je ena največjih ameriških zaveznic v Evropi, bodo skušale skupaj najti pot k miru v Iraku."Dogovor je možen in nujen," je dejal poljski obrambni minister Jerzy Szmajdzinski.
Nemški obrambni minister Peter Struck je pohvalil poljsko vodenje večnacionalnih sil v Iraku in ponovil pripravljenost Berlina sodelovati pri urjenju iraških policistov. "Pomagali bomo ustvariti iraške varnostne strukture, kakor hitro bo to mogoče," je še napovedal Struck, a hkrati ponovil, da Nemčija ne bo pošiljala svojih vojakov.
Francoska obrambna ministrica Michele Alliot-Marie pa je pozvala k vzpostavitvi panevropskih sil za posredovanje, ki ne bi vključevale vojaških sil. Ministri so se v Heiligendammu srečali v okviru t.i. Weimarskega trikotnika. Weimarsko deklaracijo o sodelovanju pri načrtovanju politik so zunanji ministri Francije, Nemčije in Poljske podpisali leta 1991.
