Neidentificirani oboroženi moški so napadli ukrajinsko vojašnico v Simferopolu, je povedal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva v Kijevu. Pri tem je bil en ukrajinski vojak ustreljen v vrat in ubit, drug pa ranjen. Tretji vojak je utrpel hude poškodbe noge in glave, potem ko so ga pretepli z železnimi palicami. Ni pa še znano, ali so napad izvedli ruski vojaki ali pripadniki krimskih sil, ki prav tako izvajajo nadzor na tem polotoku. Priče sicer pravijo, da ni nobenih dokazov, da so bili v streljanje vpleteni ruski vojaki.
Je pa predstavnik še povedal, da so proruske sile do danes popoldne prevzele popoln nadzor nad oporiščem ukrajinske vojske v Simferopolu. "Nad centrom so prevzeli popoln nadzor. Vse vojake v njem so postavili v vrsto in jim vzeli dokumente (...) Vse so seznanili, da so aretirani," je pojasnil. Koliko vojakov točno je bilo aretiranih, zaenkrat ni jasno.
O incidentu v Simferopolu je premierja Arsenij Jacenjuka in začasnega ukrajinskega predsednika Oleksandra Turčinova v Kijevu obvestil tudi načelnik ukrajinske mornarice Sergij Gajduk.
Dopisnik AFP sicer poroča o streljanju v predmestju Simferopola, nato pa sta na območje prihiteli dve reševalni vozili. Območje okoli te vojašnice je sicer zaprto, blokirali pa naj bi ga ruski vojaki, potem ko je Moskva danes že sprejela Krim v Rusko federacijo.
Je pa Gajduk dodal, da so se "oboroženi poskusi za prevzem ukrajinskih enot v zadnjih dneh pomnožili". Pojasnil je še, da je na Krimu še 38 ukrajinskih vojašnic oz. oporišč, ki pa jih blokirajo ruske sile.
Jacenjuk: Konflikt prehaja v vojaško fazo
Premier Jacenjuk je nato ocenil, da konflikt z Rusijo glede Krima "prehaja s politične na vojaško fazo". "Ruski vojaki so začeli streljati na pripadnike ukrajinske vojske in to je vojni zločin," je še dejal začasni ukrajinski premier.
"Ruski vojaki so začeli streljati na pripadnike ukrajinske vojske in to je vojni zločin," je na izredni seji vlade, ki jo je prenašala nacionalna televizija, še dejal začasni ukrajinski premier.
Kot je ocenil, so incident "sprovocirali ruski vojaki", odgovornost za eskalacijo pa je na ruskem predsedniku Vladimirju Putinu osebno in ne ruskem vodstvu.
Obrambno ministrstvo v Kijevu pa je sporočilo, da imajo ukrajinski vojaki, ki so nameščeni na tem polotoku, dovoljenje za uporabo orožja. Uporaba orožja je dovoljena "z namenom samoobrambe in zaščite njihovih življenj", so sporočili z ministrstva.
Podpisali akt o priključitvi Krima Rusiji
Putin in voditelji Krima pa so danes na slovesnosti v Kremlju podpisali akt o priključitvi Krima Rusiji. Navzoči poslanci obeh domov ruskega parlamenta so ob podpisu zaploskali in navdušeno vzklikali.
S podpisom dogovora, ki je potekal ob zvokih ruske himne, se Rusiji pridružujeta dve entiteti - doslej avtonomna ukrajinska republika Krim ter mesto Sevastopol, ki v Rusiji postaja mesto s federalnim statusom.
Kaj določa podpisani dokument?
Dokument med drugim določa, da je od dneva pridružitve Rusiji kopna meja Krima z Ukrajino državna meja Rusije. Prav tako navaja, da imajo prebivalci Krima, ki bi želeli ohraniti ukrajinsko ali katero drugo državljanstvo, en mesec časa. Če v tem roku ne bodo uredili zadev drugače, bodo avtomatično postali ruski državljani.
Uradni jeziki krimske republike so ruski, ukrajinski in jezik krimskih Tatarov, navaja pogodba.
Pogodba v veljavo vstopa nemudoma, a predvideva prehodno obdobje, do konca letošnjega leta, za formalizacijo pristopa 84. in 85. članice federacije. V tem obdobju mora biti izvedena integracija v gospodarski, finančni in pravni sistem Rusije. Prav tako je to obdobje za ureditev vprašanj o služenju vojaščine.
Dokument bo moralo med drugim potrditi rusko ustavno sodišče, zatem pa še ruski in krimski parlament. Proces ratifikacije v ruskem parlamentu bi lahko bil končan do konca tedna.
Putin: Referendum je bil zgodovinskega pomena
Putin je sicer danes prišel tudi v ruski parlament, kjer je poslance najprej pozval "naj zaploskajo za Krim". "Krim je bil in je v srcih ruskih rojakov neločljiv del Rusije," je poudaril v nagovoru. Kot je dejal, je bil referendum, na katerem so prebivalci Krima v nedeljo prepričljivo podprli pridružitev Rusiji, "zgodovinskega pomena".
Putin je referendum na Krimu označil za "prepričljivega". Po njegovih besedah je bilo glasovanje demokratično in v skladu z mednarodnim pravom.
Ruski predsednik je tudi ocenil, da je bila predaja Krima Ukrajini, kar je leta 1954 naredil takratni sovjetski voditelj Nikita Hruščov, zgodovinska napaka. Odločitev je bila po njegovih besedah sprejeta "na hodnikih", ob tem pa ni bila v skladu s takratno sovjetsko ustavo. Ljudi na Krimu so zgolj seznanili z dejstvi, je poudaril.
Dejal je tudi, da se bo zavzemal za to, da bodo na Krimu trije uradni jeziki - ukrajinski, ruski in tatarski. Napoved začasnih ukrajinskih oblasti, da bodo ponovno preučile jezikovno politiko v državi, je označil za škandalozno.
Putin je tudi dejal, da je "Zahod v Ukrajini prekoračil vse meje", se je pa za podporo zahvalil Kitajski. Putin je tudi podpisal pogodbo o priključitvi Krima.
V petek naj bi nato duma, spodnji dom parlamenta, glasovala o predlogu zakona o priključitvi Krima Ruski federaciji.
Nikoli ne bodo priznali priključitve Krima Rusiji
Oblasti v Kijevu so sporočile, da ne bodo nikoli priznale priključitve Krima Rusiji. "Ukrajina in preostanek sveta ne bosta nikoli priznala aneksije ukrajinskega ozemlja," je sporočil začasni ukrajinski predsednik Turčinov.
Vodja prozahodne ukrajinske stranke Udar Vitalij Kličko je medtem oblasti v Kijevu pozval, naj prekine diplomatske vezi z Moskvo.
Ukrajinski pravosodni minister Pavlo Petrenko pa je danes sporočil, da si Kijev pridržuje pravico, da zaseže rusko premoženje, potem ko so oblasti na Krimu v ponedeljek odredile zasego vsega ukrajinskega premoženja na polotoku.
Mednarodna skupnost Moskvi grozi z novimi sankcijami
Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je obsodil današnjo formalno priključitev Krima Rusiji in napovedal nove sankcije. Predsednik ZDA Barack Obama in nemška kanclerka Angela Merkel sta medtem poteze Rusije označila za udarec ozemeljski celovitosti Ukrajine, z novimi sankcijami pa nista grozila.
Britanski zunanji minister William Hague je sporočil, da bo Velika Britanija prekinila vso vojaško sodelovanje z Rusijo.
Francoski predsednik Francois Hollande je pozval k "močnemu in usklajenemu" odzivu EU na rusko priključitev Krima. Poljski predsednik Donald Tusk je rusko delovanje v zvezi s Krimom označil za provokacijo za ves svobodni svet.
Italija, ena najtesnejših ruskih zaveznic v EU, je prav tako meni, da ruska priključitev Krima in Sevastopola predstavlja "resen negativni razvoj" ukrajinske krize.
Argentinska predsednica Christina Fernandez de Kirchner pa je države, ki zavračajo referendum na Krimu, obtožila dvojnih meril.
KOMENTARJI (841)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.