Prvo opravičilo Armencem

Z opravičilom so tvegali sankcije oblasti, ki genocid zanikajo, in razbili največji tabu v turški družbi. Pismo z opravičilom nameravajo tako objaviti na spletu, kjer bo potekala tudi peticija, s katero bodo Turki lahko podprli opravičilo.

Pismo so sicer podpisali tudi nekateri vidni pisatelji, med njimi nobelovec Orhan Pamuk, ki ga turške oblasti preganjajo prav zaradi poudarjanja zločinov proti Armencem.

Uradna Turčija namreč zanika navedbe mnogih zgodovinarjev in armenskih oblasti, da je v valu nasilja med prvo svetovno vojno umrlo poldrugi milijon Armencev. Turčija tako trdi, da je bil smrtni davek občutno nižji in da je večina umrla zaradi bolezni. Prepričani so, da je tudi veliko Armencev pobijalo Turke, saj naj bi bili prvi zavezniki Rusije in proti Otomanskemu imperiju.

Prav zato so bili odzivi na pismo burni. Predvsem glasni so ultranacionalisti, ki so ga označili za izdajo in žalitev turškega naroda. Drugi, nasprotno, pravijo, da je debata, ki jo oblasti že predolgo preprečujejo, še kako dobrodošla. "Danes mnogi Turki mislijo, da se Armencem ni zgodilo nič. Uradna zgodovina piše, da so bile smrti posledica nepomembnih in obojestranskih pokolov, ki jih pojasnjujejo z dejstvom, da se je to dogajalo med svetovno vojno. Dejstva so, na žalost, bistveno drugačna," je povedal eden od avtorjev in profesor evropskih študij Cengiz Aktar.

Turčija in Armenija sicer nista v najboljših odnosih, so se pa ti v zadnjem času malce popravili. Septembra se je namreč turški predsednik Abdulah Gul odzval na povabilo armenskega kolega Serga Sarkisiana in se udeležil nogometnega dvoboja med državama. Dlje od tega pa na žalost niso prišli, kar gre v veliki meri pripisati tudi nestrinjanju Armencev, da v sestavo komisije za raziskovanje trditev o genocidu vključijo tudi Turčijo, kot zahteva slednja.