Kardinal katoliške cerkve v Vatikanu, Renato Raffaele Martino, sicer šef vatikanskega Sveta za pravičnost in mir, je izjavil, da se po Evropi širi protikatoliška 'inkvizicija' in da je kampanja proti imenovanju Buttiglioneja prvovrsten primer, ki to dokazuje.
Katoliški intelektualci v Italiji so odbor, ki je glasoval proti imenovanju Buttiglioneja obtožili sekularnega ekstremizma, ki ni sposoben dojeti razlike med grehom in zločinom. Kardinal Martino je poudaril, da se 'novi antikatolicizem' v napadih, ki jih druga verstva ne bi tolerirala. "Katolike lahko svobodno žalite in napadate in nihče ne bo rekel ničesar. Če bi to naredili drugim veroizpovedim, bi videli, kaj se bi zgodilo," je dejal kardinal. Dodal je še, da nekateri Evropejci sledijo 'modernemu moralnemu relativizmu', v katerem je sprejemljivo le tisto, za kar sami mislijo, da je dobro in moralno, vseh ostalih mnenj in pogledov pa sploh ne upoštevajo. Martino, ki je bil 16 let predstavnik Vatikana v OZN, je še dejal, da ga zapleti okoli Buttiglioneja spominjajo na kampanjo za izrinjenje svetega sedeža iz svetovne organizacije. Dejal je, da je vse skupaj del 'nove, svete inkvizicije, polne denarja in arogance'.
Barroso zapletov ne želi komnentirati
Predsednik prihodnje Evropske komisije Jose Manuel Barroso ne želi komentirati zapletov glede kandidata za komisarja za pravosodje in notranje zadeve, Italijana Rocca Buttiglioneja.
Kot je dejala tiskovna predstavnica komisijePia Ahrenkilde Hansen, ki je zadolžena za prihodnjo ekipo, Barroso ostaja prepričan, da bo njegova komisija na koncu procesa dobila potrditev v Evropskem parlamentu.
Na ocene, ki so jih komisarski kandidati, vključno z Buttiglionejem, ki je bil zavrnjen na glasovanju zaradi vrste spornih izjav, dobili po zaslišanjih v parlamentu, se bo šef prihodnje ekipe odzval šele v četrtek, 21. oktobra, ko se bo sestal s konferenco predsednikov političnih skupin, je še spomnila Ahrenkildejeva. Zavrnila pa je vse komentarje zadnjih izjav Buttiglioneja samega, sledeč katerim se proti njemu in kristjanom v Evropi vodi "sovražna kampanja".
Se je pa na slednje besede med obiskom na Dunaju danes odzval predsednik parlamenta Josep Borrell: "Vsak ima pravico povedati, kar misli. A na demokratični diskurz se ne odzove z žalitvami," je dejal Borrell. Parlament je demokratična institucija, ki je o kandidatu glasovala in večina ga je zavrnila kot neprimernega za predlagani položaj, je nadalje razložil Borrell in še menil, da takšne Buttiglionejeve izjave ne bodo pripomogle k izboljšanju poslanskega mnenja o kandidatu.
Borrell je ob tem še dejal, da je na Barrosa naslovil pismo, v katerem ga poziva, naj se obe instituciji pri javnih komentarjih o Buttiglioneju vzdržita, da med njima ne bo prišlo do "vojnega stanja". Borrell je še spomnil, da je Barroso ob imenovanju obljubil, da bo parlament vedno poslušal. "Parlament je zdaj povedal svoje mnenje in čaka na odgovor," je pristavil predsednik, ki sicer prihaja iz vrste socialistov, ki terja Buttiglionejevo prerazporeditev v komisiji.
Socialisti so od Barrosa zahtevali njegovo prerazporeditev na drugo mesto v komisiji, če naj glasujejo zanjo, medtem ko ljudska stranka kandidata podpira,liberalci kot tretja skupina pa so razdeljeni.
