FOTO: Zagoreli uradi, umrli štirje ljudje, vsaj 200 ranjenih

Leto potem, ko je oblast v državi prevzel Mohamed Mursi, so se Egipčani spet odpravili na ulice. Tokrat na največje demonstracije po letu 2011, ko se je moral po seriji protestov posloviti Hosni Mubarak.

Kmalu po začetku protestov so tako zagorele vsaj tri pisarme Muslimanske bratovščine, ki ji pripada tudi Mursi.

Protesti so terjali tudi štiri življenja. V mestu Beni Suef južno od Kaira je v soočenju med Mursijevimi podporniki in nasprotniki umrl Mursijev podpornik, trije ljudje pa so umrli v streljanju v kraju Assiut. Ranjenih je okoli 200 ljudi. 

Trg Tahrir so sicer zasedli Mursijevi nasprotniki, na nekaterih drugih javnih površinah prestolnice pa so se zbrali Mursijevi podporniki, ki proslavljajo njegovo vladavino.

Številni ocenjujejo, da tokratni protesti predstavljajo odločilno točko za prihodnost Egipta. Večina se sicer boji ponovnega izbruha nasilja. Mursi namreč proteste vidi kot nezakonit napad na njegovo legitimno izvoljeno oblast.

Se je pa vseeno ponudil, da znova preuči novo ustavo, ki je navdih našla v precej skrajnem islamu in ki je eden glavnih virov spora z nasprotniki, ki mu očitajo islamizacijo države in vračanje v totalitarne čase.

Opozicija je sicer njegovo ponudbo ocenila kot prepozno. Upajo, da bo Mursi pod pritiskom protestov odstopil, na pomoč, češ da naj reši državo, so pozvali celo vojsko.

Politična kriza v državi se pozna v vse globlji gospodarski krizi, kar je za mnoge dodatna spodbuda za udeležbo na protestih, spet drugi menijo, da bodo protesti le še poslabšali razmere.

Mursi je za Guardian povedal, da ne namerava odstopiti. Pravi, da so v času Mubaraka protesti postali norma. "Vedno bodo ljudje, ki bodo nasprotovali sistemu, ustoličevali bodo nove ljudi in jih teden kasneje pozivali k odstopu," je prepričan Mursi.

Na drugi strani liberalna opozicija trdi, da je skoraj polovica 22- milijonskega egiptovskega volilnega telesa podpisala peticijo za nove volitve, čeprav javno niso predstavili nobenega kandidata, ki bi prevzel njegovo mesto.

Mursiju nasprotniki poleg islamističnih teženj očitajo, da nima pojma o ekonomiji. "Državo pelje dvajset let v preteklost. Ni bencina in elektrike, življenje je enostavno predrago," je dejal eden od protestnikov.

Mursi pa se pritožuje, da so novinarji tisti, ki ga prikazujejo v slabi luči, zato se je vlada lotila medijev. Nekaj lastnikov večjih medijev je končalo za zapahi, domnevno zaradi korupcije, policisti zapirajo tudi novinarje zaradi domnevnih razžalitev avtoritete.

Spori med Mursijevimi pristaši in nasprotniki sicer ustvarjajo še tretjo skupino – tiste, ki jim za spore enostavno ni mar. "Za nobeno stran nisem. Vseeno, kdo je na oblasti, nahranil nas ne bo nihče. To, kar se dogaja v Egiptu, je sramotno," pravi 23-letni Zeeka.