Srbska vlada je danes prvič po skoraj letu dni razpravljala o sodelovanju s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine. Vlada naj bi na seji usklajevala prizadevanja za prijetje haaških obtožencev Ratka Mladića in Radovana Karadžića in se s tem izognila morebitni novi mednarodni izolaciji Srbije. V ta namen bo vlada ustanovila Svet za nacionalno varnost, v katerem naj bi se povezali vsi obveščevalni organi na ravni državne skupnosti Srbije in Črne gore ter Srbije na drugi strani.
Po poročanju beograjskega B-92 je srbski tožilec za vojne zločine izjavil, da so identificirali osebe, ki imajo stike z Mladićem in Karadžićem. "Želim opozoriti vse, ki na kakršenkoli način komunicirajo s haaškima beguncema, da bodo kazensko preganjani," je dejal tožilec Vladimir Vukčević.
V pogajanja vpleteni tudi ruski obveščevalci
Ob pomoči ruskih kolegov so srbski obveščevalci locirali gibanje najbolj iskanega osumljenca za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Ratka Mladića, piše hrvaški Večernji list. Srbski agenti naj bi se že nekaj mesecev pogajali s posredniki haaškega osumljenca o pogojih njegove predaje. Mladić in njegovi zaščitniki naj bi med pogoji zahtevali jamstvo mednarodne skupnosti, da Kosovo ne dobi neodvisnosti in ostane v okviru Srbije.
V pogajanja naj bi bili vključeni srbski politični vrh in nekateri vplivni srbski poslovneži, ki naj bi bili glavni finančni pokrovitelji Mladićevega skrivanja. Črnogorski mediji so objavili, da se je nekdanji general vojske bosanskih Srbov nedavno sestal v predmestju Beograda s srbskimi in ruskimi obveščevalci. Če bi se dogovorili, naj bi bil Mladić pripravljen na predajo, vendar šele v začetku prihodnjega leta.
Mladić se je doslej skrival na osmih lokacijah
Srbski opozicijski politiki napadajo predsednika vlade Vojislava Koštunico, češ da ve, kje se obtoženi za vojne zločine skriva, vendar si njegovega prijetja ne želi iz političnih razlogov. Predsednik Lige socialnih demokratov Vojvodine Nenad Čanak je izjavil, da se je Mladić doslej skrival na osmih lokacijah v Srbiji.
Medtem se stopnjuje pritisk haaške tožilke Carle del Ponte, ki je nedavno v Beogradu obelodanila prijetje hrvaškega generala Gotovine. Tožilka od beograjskih oblasti zahteva Mladićev dosje od trenutka, ko je vstopil v vojaško službo nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, vse do njegove upokojitve, ki ga je leta 2002 potrdilo srbsko obrambno ministrstvo.
Po mnenju srbskih novinarjev naj bi vlada v Beogradu z doziranimi novicami o njegovem gibanju srbsko javnost pripravljala na predajo Mladića, ki so ga vse do 1999 videvali v beograjskih krogih, med drugim tudi na nogometnih derbijih med Crveno zvezdo in Partizanom.