Al-Madžid je med 55.-imi najbolj iskanimi predstavniki nekdanjih iraških oblasti zasedal 5. mesto. Aretirali naj bi ga pred dnevi na severu Iraka. V začetku aprila, ob ameriško-britanskem napadu na Irak, so britanske oblasti sporočile, da so Alija ubili v napadu na neko stavbo v Basri. Neka medicinska sestra pa je povedala, da je bil Ali tiste dni v tamkajšnji bolnišnici, od koder je kasneje izginil.
Al-Madžid je bil ena ključnih osebnosti Sadamovega režima. Ob zadušitvi upora Kurdov na severu Iraka leta 1988 je s svojo okrutnostjo vzbudil zgražanje svetovne javnosti. Kot guverner Kurdistana je namreč v napadih na kurdske upornike ukazal uporabo živčnega bojnega plina, ki je pomoril na tisoče kurdskih upornikov.
Zelo dejaven je bil tudi med prvo zalivsko vojno leta 1991 oziroma ob iraški invaziji na Kuvajt. Med sedemmesečno iraško okupacijo ga je Sadam Husein postavil za guvernerja 19. iraške province, anektiranega Kuvajta. Med svojo vladavino je poskrbel za strahovlado med civilnim prebivalstvom, njegovi vojaki pa so dodobra oplenili in oropali to državo. Ko je moral Sadam Husein po posredovanju mednarodne skupnosti zapustiti Kuvajt, je al-Madžid znova poskrbel za zadušitev upora. Tokrat na jugu države, na območju Basre, kjer je zadušil upor šiitske manjšine. Toda takrat ni uporabil orožja za množično uničevanje.
Med letoma 1991 in 1995 je Kemični Ali zasedal tudi položaj notranjega in obrambnega ministra. Proti koncu 90. let je skrbel predvsem za brutalne obračune z odpadniki Sadamovega režima. Tako je kar osebno v javnosti obglavil dva pripadnika iraških specialnih enot, ki so ju obtožili veleizdaje.
Še ena žrtev med ameriškimi vojaki
V napadu s podtaknjeno bombo je bil prek noči v iraški prestolnici ubit en ameriški vojak, dva pa ranjena. Doslej je v Iraku od konca večjih vojaških operacij po poročanju tiskovne agencije Reuters v oboroženih incidentih ubitih 63 Američanov.
