Tiskovni predstavnik osrednjega poveljstva ameriške vojske (Centcom) v Katarju, general Vincent Brooks je danes v Katarju dejal, da je ameriška aretacija Palestinca Mohameda Abuja Abasa v Bagdadu nov dokaz, da je režim Sadama Huseina podpiral terorizem. Brooks je še dejal, da je Abas želel pobegniti iz Iraka, ni pa potrdil navedb, da naj bi Sirija zavrnila Abasov vstop v državo.
Prvič naj bi poskušal pobegniti po padcu Bagdada minuli teden, ko je iz Bagdada odpotoval v Mosul na severu Iraka in nato proti sirski meji, kjer pa so ga prepoznali in ga niso spustili v državo. Pred nekaj dnevi naj bi ponovno poskušal preko Mosula priti v Sirijo, a so ga na meji ponovno zavrnili. Nato se je vrnil v iraško prestolnico, kjer so ga v noči na torek aretirale ameriške posebne enote.
Kdo bo dobil Abasa?
Kot je danes sporočil italijanski pravosodni minister Roberto Castelli, bo Italija zahtevala Abasovo izročitev. "V preteklih mesecih smo že v Egipt in Jordanijo poslali zahtevo za izročitev Abasa. V teh dveh državah naj bi se domnevno zadrževal največ časa," je pojasnil Castelli. "Sedaj vemo, da so ga aretirali v Iraku in je v ameriških rokah. Razrešiti moramo pravno vprašanje, na koga moramo izročiti zahtevo za izročitev," je še dejal italijanski pravosodni minister. Italijanski sodnik Lino Monteverde, ki je sodil ugrabiteljem Achille Lauro, je sicer izrazil dvom, da bodo ZDA Abasa izročile Italiji, italijanski zunanji minister Franco Frattini pa je dejal, da je aretacija Abasa nov dokaz, da je Irak območje za zaščito mednarodnih teroristov.
Palestinska uprava pa je zahtevala izpustitev Abuja Abasa, sicer člana Palestinske osvobodilne fronte (PLO), ob tem pa Abasa opisala kot simbol boja palestinskega naroda. "Zahtevamo, da Američani izpustijo Abasa, saj niso imeli nobene pravice, da ga aretirajo," je dejal palestinski minister Sajeb Erekat in dodal, da v internem izraelsko-palestinskem sporazumu iz leta 1995 izrecno piše, da članom PLO ne smejo soditi ali jih zapreti zaradi dejanj, ki so jih storili pred podpisom mirovnega sporazuma v Oslu leta 1993. "Ta dogovor sta podpisala tudi takratni ameriški predsednik Bill Clinton in državni sekretar Warren Christopher," je še poudaril Erekat.
Predstavnik ameriškega State departmenta pa je že zavrnil palestinske navedbe:"Začasni mirovni sporazumi se dotika določenih odnosov med Izraelom in Palestinskimi oblastmi o pridržanju in pregonu določenih oblastmi. Ne pokriva pa vprašanj pravnega statusa oseb, ki so prijete v tretjih državah."
Ugrabitev ladje Achille Lauro
Oktobra 1985 so štirje palestinski teroristi vzeli za talce potnike italijanske ladje Achille Lauro, ki je bila na križarjenju po sredozemlju in se je takrat nahajala pred egiptovsko obalo. V zameno za talce so zahtevali izpustitev 50 Palestincev, ki so bili zaprti v Izraelu. Med štiridnevno zasedbo ladje so ubili enega od potnikov, ameriškega Žida Leona Klinghofferja. Nazadnje so se predali egiptovskim oblastem.
Letalo, s katerim so odpotovali v Tunizijo so prestregli ameriški lovci in ga prisili k pristanku v Italiji, kjer so jim tudi sodili. Z njimi je takrat potoval tudi Abu Abas, ki pa je sprva veljal samo za pričo, zato so mu italijanske oblasti dovolile odpotovati v Beograd, kjer se je za njim izgubila vsaka sled.