Seja je
preložena, dokler vodje različnih iraških skupin ne bodo dosegli
dogovora o spornih točkah v osnutku ustave.
Rok za sprejetje
dokumenta, o katerem naj bi iraški državljani odločali na referendumu
15. oktobra, je bil sprva 15. avgust, a so ga podaljšali za teden dni.
V ponedeljek so iraški šiiti, suniti in Kurdi osnutek ustave predložili
parlamentu, a je ta za tri dni preložil glasovanje o osnutku, da bi
omenjene skupine lahko dosegle dogovor o spornih točkah.
Glavno sporno vprašanje naj bi bila federalna ureditev Iraka, za katero se zavzemajo predvsem Kurdi in šiiti, ki si želijo avtonomije na severu in jugu Iraka, suniti pa temu odločno nasprotujejo. Sporni sta še delitev oblasti med predsednikom, parlamentom in vlado ter omenjanje nekdaj vladajoče stranke Baas v ustavi.
Papež sprejel Zebarija
Papež Benedikt XVI. je v svoji poletni rezidenci Castel Gandolfo sprejel iraškega zunanjega ministra Hošjara Zebarija. Papež je v svojo rezidenco pripotoval v nedeljo zvečer iz Kölna v Nemčiji, kjer se je mudil na svojem prvem apostolskem potovanju v tujini. Z iraškim zunanjim ministrom Zebarijem sta se pogovarjala predvsem o iraški ustavi in vprašanju verske svobode v Iraku.
Sveti oče je poudaril, da morajo pri obnovi Iraka v dialogu sodelovati vse verske skupnosti in različne komponente družbe. Zebari se je kasneje v Vatikanu sestal tudi z vatikanskim državnim sekretarjem Angelom Sodanom.
V Iraku prevladujejo večinoma muslimani, razmeroma veliko pa je tudi kristjanov. Benediktov predhodnik, papež Janez Pavel II., je lani tudi obsodil pogoste bombne napade na katoliške cerkve v Iraku, v katerih je doslej umrlo več kot dvanajst vernikov, več kot 50 pa jih je bilo ranjenih.
Dodatni vojaki v Irak
Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da bodo sredi septembra v Irak poslali dva bataljona 82. zračne divizije iz Fort Bragga v Severni Karolini, ki bosta ostala tam do decembra. Okoli 1500 vojakov bo pomagalo pri varovanju ob referendumu o iraški ustavi, ki je predviden 15. oktobra, in varovanju splošnih volitev, ki so predvidene decembra.
Padalska bataljona, ki sta si nadela ljubkovalni imeni "modri hudiči" in "beli sokoli", bosta iz ZDA odpotovala sredi septembra in se pridružila okoli 138.000 drugim ameriškim vojakom v Iraku. Pentagon ugotavlja, da bo v času referenduma in volitev prišlo do povečanega nasilja, zato izraža prepričanje, da z napotitvijo dodatnih enot "utrjujejo dosedanje uspehe".
Bush nacionalni gardi obljubil vztrajanje v Iraku
Ameriški predsednik George Bush je prekinil počitnice in se izbranim pripadnikom nacionalne garde zvezne države Idaho ter njihovim družinskim članom v kraju Nampa zahvalil za njihovo službo in žrtve v imenu domovine. To je bil že drugi Bushev govor o vojni v Iraku v tem tednu. Bush je naklonjenemu občinstvu dejal, da Američani cenijo žrtve vojakov in njihovih družin. Ob tem je vztrajal, da bi bil predčasen umik iz Iraka velika napaka.
Dejal je še, da žalujejo in molijo za vsemi padlimi vojaki, ki so dali življenje za stvar, ki je pravična in nujna za varnost domovine, njihovo žrtvovanje pa naj bi spoštovali tako, da dokončajo nalogo. Bush naloge ni podrobneje opredelil, razen tega, da bodo Američani v Iraku ostali, dokler ne bodo izurili zadostnega števila iraških varnostnih sil za prevzem odgovornosti za varovanje države.
Pohvalil je napredek pri sprejemanju iraške ustave in dejal, da je osnutek, ki ga je v ponedeljek dobil iraški parlament, nova pomembna zmaga proti terorizmu. Nova ustava naj bi bila pomemben mejnik v zgodovini Iraka in Bližnjega vzhoda, vendar pa kritiki opozarjajo, da so osnutek sestavili predstavniki Kurdov in šiitov brez sunitov, ki tvorijo jedro upora proti novemu Iraku.
V Iraku novo nasilje al Sadrovih privržencev
Privrženci skrajnega šiitskega verskega voditelja v Iraku Moktade al Sadra so v Nasiriji napadli več uradov največje šiitske stranke Vrhovni svet islamske revolucije v Iraku (CSRII), potem ko se v sredo zvečer že v Nadžafu spopadli z lokalnim prebivalstvom. V Nasiriji je bila ubita ena oseba, 13 ljudi je bilo ranjenih, medtem ko so spopadi v Nadžafu terjali pet smrtnih žrtev, sedem ljudi je bilo ranjenih.
O napadih privržencev Moktade al Sadra na urade CSRII poročajo tudi iz ostalih iraških mest, med njimi so mesta Kut, Divanija in Hila. O napetostih pa poročajo tudi iz Basre. Mehdijeva vojska, oboroženo krilo gibanja Moktade al Sadra, je medtem prevzelo nadzor nad šiitskim zatočiščem Sadr City. Skupina ni oborožena in se svobodno giblje po mestu, kjer pa ni videti ne policije ne vojske.
V več napadih severno od Bagdada pa je bilo ubitih dvanajst Iračanov, med njimi triletna deklica, dvanajst ljudi je bilo ranjenih. Kot so sporočili iraški varnostni viri, so se napadi med drugim zgodili v mestih Bakuba, Šorgat, Duluija in Kirkuk.
Filipinsko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da je bil v sredo iz zasede v bližini Kirkuka ubit filipinski državljan, ki je delal za ameriško podjetje Lucent Technologies. To je že tretja filipinska smrtna žrtev v Iraku.
V reki odkrili trupla 36 ljudi
V manjši reki 175 kilometrov južno od Bagdada so našli posmrtne ostanke 36 ljudi, ki so bili ustreljeni v glavo. Žrtve so bili moški, stari od 25 do 35 let, najverjetneje civilisti, ubiti pa naj bi bili pred približno petimi dnevi. Šest med njimi je bilo vklenjenih v lisice, ostalim pa naj bi zvezali roke s plastičnimi vrvicami in jih nato postrelili.
V cestnem napadu severno od Bagdada pa sta bila ubita telesna stražarja iraškega predsednika Talabanija. Sedem ljudi je bilo v napadu ranjenih. Po navedbah iraške policije so neznanci napadli konvoj, v katerem sta bila Talabanijeva telesna stražarja, iraškega predsednika pa ni bilo v konvoju.
