Prelomnica za človeštvo: vzgojili rastlino na Luni

Sonda je 3. januarja uspešno pristala na temni strani Lune, poslala prve fotografije, in se pripravljala za številne eksperimente. Med drugim je prevažala šest živih vrst – bombaž, repno ogrščico, krompir, navadni repnjakovec in vinsko mušico. Vse vrste so bile prepeljane v posebnem kontejnerju in so bile v kalilni fazi ali pa kot ličinke. Kitajska vesoljska agencija je danes sporočila, da je seme bombaža uspešno vzklilo – kar se še nikoli ni zgodilo na drugem nebesnem telesu – in predstavila sliko zgodovinskega dogodka.

Želja kitajskih strokovnjakov je, da bi s pomočjo rastlin, ki so v sondi, ustvarili uspešno biosfero. Posebna 20 centimerov velika posoda, je narejena tako, da sončno svetlobo delno usmerja za potrebe fotosinteze. Ko bodo rastline dovolj velike in bi lahko začele proizvajati kisik, pa računajo, da bo to dovolj za preživetje vinskih mušic. Okolje je za rastline in živali zelo težavno, saj so majhna težnost, visoko sevanje in visoke temperaturne razlike le del težav, s katerimi se bodo soočale prve vrste, ki niso zrasle na Zemlji.

Kaj je sonda Chang'e 4?

Kitajska robotska sonda Chang'e 4, ki so jo v vesolje izstrelili decembra, je kot prvo vesoljsko plovilo v zgodovini uspešno pristala na temnem delu Lune. Cilj misije je podrobno merjenje terena in mineralne sestave tega telesa, poznavalci pa so pristanek že označili za velik uspeh Kitajske. "To ni bila le znanstvena misija, temveč vzpon Kitajske kot velesile," je komentiral Malcolm Davis iz Avstralskega inštituta za strateško politiko. Na sondi Chang'e 4, naj bi opravili šest kitajskih eksperimentov in štiri tuje. Sonda bo opravila tudi teste mineralov in radiacije.

Temni del Lune, ki to pravzaprav ni

Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Zgled za takšno kroženje je gibanje Lune, ki kroži okrog Zemlje. Zaradi tega na površini Zemlje nikoli ne vidimo celotne druge strani Lune. Vedno vidimo malo več kot polovico iste strani. Vrtenje postane sočasno zaradi plimskih sil, ki delujejo med obema telesoma.

Lunino oddaljeno stran pogosto imenujemo "temna stran", čeprav "temno" v tem primeru pomeni "nevidno" in ne "pomanjkanje svetlobe". Dejstvo je, da tako bližnji kot tudi daljni del Lune doživljata dan in noč.