Vojaški diktator Denis Sassou-Nguesso, ki je po krvavi državljanski vojni leta 1997 izvedel državni udar in s tem strmoglavil prvega demokratično izvoljenega predsednika Pascala Lissoubo, se bo za položaj predsednika potegoval skupaj s še šestimi kandidati. Glavni tekmec Sassou-Nguessa in nekdanji premier Andre Milongo je dva dni pred volitvami odstopil od predsedniške kandidature, saj po njegovem mnenju oblasti ne bodo zagotovile pravičnih in transparentnih volitev. Milongo je tudi pozval svoje privržence k bojkotu volitev, a zaenkrat še ni znano, če so se ti odzvali njegovemu pozivu. Za največja Sassou-Nguessova tekmeca sicer veljata Lissouba in nekdanji premier Bernard Kolelas, ki pa nista smela kandidirati, ker živita v izgnanstvu.
Vodja skupine mednarodnih opazovalcev EU Joaquim Miranda je kljub številnim očitkom vladi Sassou-Nguessa v predvolilnem obdobju povedal, da njegova ekipa v tem obdobju ni zabeležila nobenih nepravilnosti. Prvi rezultati volitev bodo najverjetneje znani v prihodnjih dneh. Če nihče od kandidatov ne bo dosegel več kot 50 odstotkov glasov, bo 7. aprila potekal drugi krog volitev.
Denis Sassou-Nguesso je prišel prvič na oblast leta 1979 kot vodja enostrankarske marksistične države Kongo. Leta 1992 je organiziral prve demokratične volitve v državi, vendar pa ga je v številu prejetih glasov premagal Pascal Lissouba. Tekmeca bi se morala ponovno soočiti v bitki za oblast leta 1997, vendar pa je namesto volitev prišlo do vojaškega udara, s katerim je Sassou-Nguesso ponovno prevzel oblast v Kongu. Leto kasneje so izbruhnili spopadi z uporniki pod vodstvom Lissoube in nekdanjega premiera Bernarda Kolelasa, premirje leta 1999 pa je prineslo mir v državi. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, kritiki menijo, da Sassou-Nguesso sedaj želi legitimirati svojo oblast pod krinko demokratičnih volitev. Država sicer še vedno trpi za posledicami državljanske vojne, v kateri je življenje izgubilo okoli 20.000 ljudi, ena tretjina prebivalstva pa je bila izgnana iz države.
