Načrt predsedniških kandidatov o tem, kako rešiti državo

Načrt je razdeljen v več poglavij, osredotoča se na proizvodnjo, energijo, podjetništvo, davke in javni dolg, izobraževanje, zdravstveno oskrbo in socialno varnost. Mnogi pravijo, da načrtu marsikaj manjka, predvsem veliko je vprašanje, kako uspešen je lahko Obama pri izvedbi. Prav ta del je namreč pogosto manjkal v njegovem mandatu. A dokler ostaja le pri črkah na papirju – Obama obljublja naslednje ...

- Nižje davke za podjetja. S tem naj bi do leta 2016 ustvarili milijon novih delovnih mest. Dajatve domačih podjetij iz naslova davkov bi se z največ 35 znižale na 26,25 odstotka.

- Konec davčnih olajšav za podjetja, ki proizvodnjo selijo na tuje. Ameriška podjetja lahko trenutno uveljavljajo davčne olajšave za stroške, ki nastajajo s selitvijo dela v tujino, saj to trenutno spada v kategorijo selitve posla. Namesto tega Obama predlaga porabo denarja, ki se bo nabral s koncem te olajšave, za uvedbo olajšav podjetjem, ki bodo delovna mesta odpirala na ameriških tleh. Za ta podjetja bi lahko bila davčna olajšava tudi do 20-odstotna.

- Boj proti nepošteni kitajski konkurenci. Pri tem Obama misli predvsem na nadaljevanje že zastavljenega trgovinskega boja, v katerem je bil v preteklih štirih letih precej uspešen, saj so se vsi primeri končali z zmago.

- Nižji davki za podjetja, ki zaposlujejo ali višajo plače.

- Šole bi postale poligoni za trening novih delavcev. To je novost, ki predvideva povezavo med izobraževanjem in gospodarstvom.

- Vzpostavitev 25 do 30 velikih tehnoloških parkov, v katerih bosta z roko v roki hodili visoko šolstvo in gospodarstvo. Model ni natančno opisan, ni pa novost. Primer iz preteklosti je Los Alamos Laboratory, pri čemer je industrija pod nadzorom kalifornijske univerze med drugo svetovno vojno gradila atomsko bombo.

- Obširne raziskave krajev, kjer bi se lahko skrivali energenti. Energetski načrt med drugim predvideva dostop do na tisoče hektarjev državne zemlje za raziskave, ali se tam morda ne skrivajo zaloge nafte ali zemeljskega plina. S tem naj bi samo na področju pridobivanja plina ustvarili tudi 600.000 delovnih mest.

- Obširne investicije v domače vire energije. Poleg fosilnih goriv naj bi veliko sredstev namenili raziskavam alternativ, kot so vetrna, sončna, vodna, jedrska energija in biogoriva.

- Razvoj varčnih avtomobilov. Obama predvideva, da bi lahko bila vozila do leta 2025, ko gre za porabo goriva, dvakrat bolj varčna, kot so danes. S tem bi se izrazito zmanjšala količina nafte, ki jo mora država uvoziti, veliko denarja pa bi prihranili tudi lastniki avtomobilov.

- Podpora razvoju visokotehnoloških baterij. Ta del načrta sovpada z vzpodbujanjem uporabe okolju prijaznejših virov energije, ZDA naj bi na tem področju postale vodilen proizvajalec, te baterije pa bi lahko uporabljala tako vojska kot civilni promet.

- Do leta 2035 naj bi 80 odstotkov energije, ki jo porabljajo podjetja, prišlo iz zelenih virov.

- Večje davčne olajšave za družine srednjega razreda.

- Olajšave za delodajalce, ki zaposlenim plačujejo zdravstveno zavarovanje. Obama napoveduje tudi izenačenje prispevka, s čimer zdravstveni prispevki manjših podjetij ne bi bili za 18 odstotkov višji od prispevkov večjih družb.

- Počasnejša rast stroškov šolnin. Pravzaprav je cilj, da se zdaj hitra rast že tako visokih šolnin za študij v prihodnjih desetih letih prepolovi.

- Poiskati 100.000 visokošolskih učiteljev iz znanosti, tehnologije in matematike. S tem bi v univerzitetnem sistemu obdržali predmete s teh področij, v upanju, da mnogi študentje nato sami postanejo učitelji na vseh izobraževalnih ravneh. "Z Nemčijo in Kitajsko lahko tekmujemo le, če jih prekosimo glede izobraževanja, ki bo usmerjeno v znanost in inovacije," je prepričan Obama.

- Šolska reforma. Primarna in sekundarna raven izobraževanja naj bi doživeli prenovo, Obama pa tudi meni, da bi morali preprečiti odpuščanje učiteljev.

- Za vsak nov dolar proračunskih prihodkov za 2,5 dolarja nižja javna poraba. Država bi tako začela zmanjševati svoj astronomski javni dolg.

- Implementacija Buffettovega pravila. To pravi, da je treba poskrbeti, da ameriški milijonarji ne plačujejo manj davkov kot Američani iz srednjega razreda. Milijarder Warren Buffett bi minimalno efektivno davčno stopnjo za ljudi, ki na leto zaslužijo več kot milijon dolarjev, postavil pri 30 odstotkih.

- Prihranek zaradi končanja vojn po svetu porabiti za vlaganja v infrastrukturo in poplačilo državnega dolga. Ideja vključuje občutno manjšo prisotnost ameriških vojakov v Afganistanu.

- Zahtevati od zdravstvenih zavarovalnic, da pokrivajo stroške zdravljenja ljudi s kroničnimi boleznimi. To piše že v zadnji zdravstveni reformi, ki pa jo namerava Romney predelati.

- Poskrbeti, da bo zdravstveno zavarovanje dostopno vsem.

- Prepovedati zdravstvenim zavarovalnicam, da od žensk še naprej zahtevajo tudi do 50 odstotkov višje prispevke.

- Rešiti 60.000 življenj in prihraniti 10 milijard dolarjev tako, da bolnišnice zmanjšajo število infekcij po posegih. Kako bo politika to dosegla, ni natančno opisano.

- Preprečiti zdravstvenim zavarovalnicam, da se uvede vavčerski sistem.

- Obama obljublja, da bo preprečil privatizacijo sektorja socialne varnosti, s čimer namiguje, da naj bi bil to Romneyjev načrt.

Romneyjev načrt bolj ali manj ambiciozen?

Obama je s svojim načrtom sicer že nekoliko pozen, saj je Romney svojega predstavil že pred skoraj enim mesecem. Ameriški analitiki sicer ocenjujejo, da je najmočnejša Romneyjeva stran prav ekonomija. Tukaj je nekaj primerov, kaj obljublja on.

- Temeljito prenovo davčne politike, ki bi obdržala davek na dividende in kapitalske dobičke, bi pa te iste davke ukinila, ko gre za državljane, ki na leto zaslužijo manj kot 200.000 dolarjev. Prav tako bi ukinil davek na nepremičnine.

- Davke domačih podjetij bi oklestil še nekoliko bolj kot Obama – z aktualnih 35 na 25 odstotkov, prav tako bi ukinil davčne olajšave podjetjem, ki proizvodnjo selijo v tujino.

- Razveljavil bi kontroverzni zakon Baracka Obame o zdravstveni negi.

- Novim podjetjem bi dal čas, da zadihajo tudi tako, da bi lahko nekaj let kršila okoljske predpise. Sicer se zavzema za uvedbo precej strogih predpisov za varovanje zraka in vodnih virov.

- Podprl bi dogovore o prosti trgovini s Kolumbijo, Južno Korejo in Panamo, po hitrem postopku bi odobril razvoj čezpacifiškega partnerstva, ki bi ZDA omogočil vstop na vietnamski in malezijski trg. S "sorodnimi državami" bi sklenil nove trgovinske sporazume.

- Povečal bi sredstva za carinike in mejne kontrole, ki nadzirajo prihode nezakonitih pošiljk kitajskih izdelkov v ZDA, zaradi česar trpi ameriško gospodarstvo.

- Uvedel bi sankcije proti Kitajski zaradi nelojalne konkurence.

- Zvišal bi davke na iz Kitajske uvožene artikle, državni organi pa kitajskih izdelkov sploh ne bi več kupovali, dokler Kitajska ne podpiše sporazuma s Svetovno trgovinsko organizacijo, ki ji prepoveduje diskriminacijo izdelkov druge podpisnice.

- Podjetjem bi hitreje odobrili raziskovanje terena, ko gre za iskanje energentov.

- ZDA za razliko od Francije ali Kitajske že zadnja tri desetletja niso odobrile gradnje novega jedrskega reaktorja. To naj bi se spremenilo, če bi zmagal Romney.

- Gradnja naftovoda, ki bi v ZDA pošiljal kanadsko nafto.

- Povečal bi izdatke države za znanost in raziskave.

- Zasebnemu sektorju bi dal subvencije, s katerimi bi podjetja namesto države prevzela skrb za prekvalifikacijo delavcev.

- Spremenil bi način pridobivanja vizumov za ljudi z diplomo iz znanosti, tehnologije in matematike, tem bi tudi olajšal dostop do stalnega dovoljenja za bivanje.

- Skrčil bi število zaposlenih v javnem sektorju za 10 odstotkov.

- V ustavo bi zapisal pravilo o izravnanem proračunu.