Obey, vodilni demokrat v odboru za razdeljevanje proračunskih sredstev v predstavniškem domu ameriškega kongresa je v pismu predsedniku Bushu zahteval odstop obrambnega ministra Donalda Rumsfelda in njegovega namestnika Paula Wolfowitza zaradi vrste napak in spodrsljajev, ki sta jih naredila pred in po vojni z Irakom. Obey je pismo poslal že v četrtek, Bela hiša pa doslej nanj še ni odgovorila.
Sedaj, ko postaja jasno, da bi naj državni sekretar Colin Powell ob nasprotovanju civilnega vrha Pentagona prepričal Busha, da se vrne po pomoč v OZN, so nekateri v Washingtonu začutili, da Rumsfeld morda izgublja naklonjenost predsednika in da je čas za ofenzivo.
Podobnega mnenja kot Obey so tudi drugi demokrati, ki si še ne upajo nastopiti javno, ker čakajo, kakšen bo razplet notranjih prepirov v administraciji. Voditeljica demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi iz Kalifornije je dejala, da so demokrati pripravljeni plačati za obnovo Iraka, vendar pa ne za napake administracije.
Obey je v tri strani dolgem pismu Bushu prepričan, da sta Rumsfeld in Wolfowitz mislila, da delata v nacionalnem interesu, vendar sta naredila toliko napak, da bi bilo bolje, če ju pošlje nazaj v zasebno dejavnost. Predvsem Wolfowitz naj bi bil arhitekt zamisli, da bodo Iračani pričakali okupacijsko vojsko s petjem in cvetjem, prikaz ameriške vojaške moči in prevzem nadzora nad Irakom pa naj bi blagodejno vplivala na celotno bližnjevzhodno regijo. Po zmagi v Iraku naj bi sledila demokratizacija celotne regije.
Obey je svoj postopek kasneje razložil tudi v pogovoru za časopis Capital Times iz Wisconsina, kjer je desničarska politika označil za divja romantika z idejami, kako bo Irak postal nekaj takšnega kot New Hampshire. "To se ni zgodilo, ljudje, ki so nas v to prepričevali, pa nam še vedno pravijo, da naj jim zaupamo," je dejal in dodal, da se je za pismo odločil, potem ko je dobro razmislil o tem, kaj se dogaja v Iraku in kaj se dogaja z ZDA v odnosu do zaveznikov.
Pred pismom naj bi se pogovoril s številnimi vojaškimi, obveščevalnimi in diplomatskimi strokovnjaki ter celo s svojimi volivci, ki so mu povedali, da administraciji ne morejo več zaupati. Obey je prepričan, da bo odhod Rumsfelda in Wolfowitza izboljšal ameriške odnose s starimi zavezniki. Obenem je prepričan, da Bushu ne bo uspelo urediti odnosov, dokler bo imel v administraciji ljudi, ki so pred meseci govorili o stari Evropi in zavračali nasvete zaveznikov.
Podpora vojni v Iraku visoka, podpora Bushu nizka
V soboto so bili objavljeni rezultati treh ameriških javnomnenjskih anket, ki kažejo, da se podpora delu predsednika Busha zmanjšuje, kljub temu pa večina Američanov še vedno meni, da je bila vojna proti Iraku upravičena, ker naj bi bil nekdanji iraški režim vmešan v napade 11. septembra 2001. Anketa časopisa Washington Post ugotavlja, da 69 odstotkov Američanov še vedno verjame, da je Sadam Husein sodeloval v zaroti terorističnih napadov 11. septembra. Kljub pomanjkanju dokazov tako verjame večina republikancev, demokratov in neodvisnih volivcev. Rezultata ankete pa seveda lahko tudi enostavno pomeni, da večina Američanov nima težav s podporo predsedniku, ki jim ponuja enostavne rešitve.
Enostavnih rešitev glede gospodarstva pa na Bushevo žalost za zdaj še ni in nič ne kaže, da bi njegove davčne olajšave uspele prepričati armado brezposelnih, da jih zaradi nižjih davkov čakajo boljši časi.
Po anketi televizije CNN in revije Time je podpora Bushevemu delu na čelu države padla s 63 odstotkov v mesecu maju na 52 odstotkov v avgustu. Anketa Zogby pa je še bolj neusmiljena in kaže, da je podpora Bushu padla z 52 odstotkov v avgustu na 45 odstotkov v začetku septembra. Lastnik John Zogby je dejal, da je za padec podpore najbolj odgovorna velika brezposelnost. Padanje podpore pa je glavni razlog, da se je Bush odločil, da bo v nedeljo spregovoril Američanom v neposrednem televizijskem prenosu.
Nekateri analitiki sicer menijo, da je bila odločitev za televizijski nastop sprejeta zaradi spotikanja pri obnovi Iraka, vendar pa Američani, kot kažejo ankete, zaradi tega niso preveč zaskrbljeni. Anketa CNN kaže, da kar 71 odstotkov Američanov meni, da administracija svoje delo po koncu vojne v Iraku opravlja dobro, le 26 odstotkov pa jih meni, da slabo. Okrog 63 odstotkov jih meni, da je bila odločitev za vojno pravilna, in le 32 odstotkov jih meni, da ni bila pravilna. V nasprotju s temi rezultati pa je zanimivo, da le 49 odstotkov vprašanih meni, da je bila vojna vredna ameriških življenj in denarja, 43 odstotkov pa jih meni, da ni bila.
